Novice


Odgovori na vprašanja – Vlada RS

Odgovori na vprašanja – Vlada RS


Objavljeno dne: 21. 3. 2017

Objavljamo odgovore na zastavljena vprašanje pred in na Dialogu z državljani, ki je potekal 2.32017, med mladimi in predsednikom Vlade RS Slovenije,  dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Evropske komisije Jeanom- Claudom Junckerjem ter evropsko komisarko za promet, Violeto Bulc o Prihodnosti EU in mladih.

Odgovore je pripravila Vlada RS:

Evropska identiteta in prihodnost EU

  • Kaj je to Evropa več hitrosti? Kje je (bo) Slovenija?

Evropa več hitrosti pomeni tesnejše povezovanje nekaterih držav članic na posameznih segmentih skupnih politik, ki jih urejajo obstoječe pogodbe. Primer že obstoječe oblike povezovanja samo dela držav članic je na primer viden na področju skupne denarne valute, evra, v t.i. evro-območje je trenutno povezanih 19 držav članic. Slovenija se zavzema za nadaljnje poglabljanje integracije, tudi veljavni zunanjepolitični strateški dokumenti Slovenije so zavezani prizadevanjem, da bi ostali država v najbolj povezanem jedru EU.

Slovenija se zavzema za nadaljnjo integracijo, iz veljavnih zunanjepolitičnih strateških dokumentov izhaja, da si prizadevamo biti država v najbolj povezanem jedru EU. Slovenija že sedaj veliko pozornosti namenja mladim, tako v okviru EU kot v okviru pozitivne agende na Zahodnem Balkanu, njihovo aktivno participacijo pa bomo podpirali še naprej, še posebej o okviru razprav o prihodnosti EU.

  • Menite, da bi za prihodnost EU bilo potrebno zmanjšati količino pristojnosti, ki so jih države prenesle na EU?

Nasprotno, menimo, da bi bilo treba pristojnosti EU dodatno okrepiti. Slovenija se zavzema za nadaljnjo integracijo in bolj povezano EU z močnimi institucijami ter želi ostati v najbolj povezanem jedru EU.

  • I was a participant in the European Youth Convention on the future of Europe in 2002 and 2003, giving a youth perspective on this issue and sending a message to the European Convention that eventually proposed a Draft Treaty establishing a Constitution for Europe. Although such an attempt to have a European constitution failed at that time, president Pahor has this January renewed calls for a European constitution. My question to the guests would be as follows: in light of the impending Brexit negotiations and ever stronger far right calls for more national powers all across the Europe, is it feasible to think that this initiative might succeed this time and if not, then when?
  • Ali vidite v bližnji prihodnosti, novo pogodbo, ki bo reformirala EU, kot je lizbonska?

Trenutno razprave o prihodnosti EU še potekajo, vendar v danem trenutku glede na aktualno vzdušje v državah članicah (porast nacionalizma in EU skepticizma) ne vidimo možnosti soglasja o spremembah temeljnih pogodb EU. Slovenija želi močno, enotno in še bolj povezano Evropo, zato ne izključujemo te možnosti v prihodnje, še posebej če se bo med državami članicami izoblikovalo soglasje in bodo nadaljnje reforme in spremembe temeljnih pogodb potrebne.

  • What is your comment on thesis about democratic deficit of the EU?

S tezo o demokratičnem deficitu se lahko zgolj deloma strinjamo. Poslanci Evropskega parlamenta, ki je eden od zakonodajalcev in aktivno sodeluje pri oblikovanju zakonodaje EU, so voljeni neposredno in tako odgovorni svojim volivcev. V sam proces sprejemanja evropske zakonodaje in oblikovanje evropskih politik se državljani lahko vključijo na različne načine. S pomočjo instrumenta državljanske pobude je mogoče Evropski komisiji predlagati v reševanje pereča vprašanja in problematike (zbrati je treba milijon podpisov državljanov EU iz najmanj četrtine držav članic). Evropska komisija ob pripravi novega zakonodajnega predloga oz. spreminjanju obstoječe zakonodaje organizira javna posvetovanja, na katerih lahko sodelujejo posamezniki, podjetja in druge organizacije, ki jih določeno vprašanje zadeva oz. ga poznajo. Na tak način so mnenja različnih deležnikov in neposredno državljanov vključena že v sam začetek in oblikovanje zakonodajnega predloga, ki je nadalje obravnavan v Svetu EU in Evropskem parlamentu. V mestih po EU redno potekajo dialogi z državljani, na Evropski parlament pa je mogoče nasloviti tudi peticijo v zvezi s politiko EU, ki neposredno zadeva državljane in prebivalce EU ter podjetja in druge organizacije s sedežem v Evropski uniji. Na vsak način pa so se voditelji držav in vlad EU na srečanju v Bratislavi zavezali, da bodo v prihodnje posebno pozornost namenili še večji vključenosti in izboljšanju komunikacije z državljani.

  • Bo post-Brexit Evropa zakrpala “demokratični deficit” evropskih institucij in se začela premikati k bolj neposredni demokraciji in večji povezavi med institucijami EU in EU državljani?

Teza o demokratičnem deficitu drži le deloma. Državljanom EU je preko vrste različnih instrumentov omogočeno, da aktivno sodelujejo pri oblikovanj evropske zakonodaje in politike. Voditelji držav in vlad EU27 so se na srečanju v Bratislavi 16. septembra 2016 zavezali, da bodo v prihodnje posebno pozornost namenili še večji vključenosti in izboljšanju komunikacije z državljani.

  • Ali vidita prihodnost EU v obliki federacije?

Razprave o prihodnosti EU ta trenutek še potekajo, v danem trenutku pa se je treba najprej osredotočiti na aktualne težave in konsolidirati EU. Prizadevati si je treba, da se zajezi porast nacionalizma in EU skepticizma, ter da se ponovno okrepi zaupanje v skupen evropski projekt. Šele nato pride na vrsto razmislek o globini povezovanja, ki bi preseg(a)lo okvire danes veljavnih temeljnih pogodb.

  • Zanima me Vaše mnenje ter mnenje EK glede poglabljanja integracije in glede EU bodisi kot psevdo-konfederacije bodisi kot politične unije. Ali načrtujete poglobiti, integrirati in okrepiti zunanjo in varnostno politiko unije (npr. s povečanjem pooblastil Frontexa, morebiti z uvedbo kakšne nove agencije ali organa)?

Sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike se krepi že nekaj časa, kar se je med drugim manifestiralo v vzpostavitvi in aktivnem delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) in, v zadnjem času, v idejah o krepitvi varnostnega in obrambnega sodelovanja EU. Ustanavljanje novih EU agencij zaenkrat ni predvideno in ocenjujemo, da za to v tem trenutku tudi ni potrebe. Obstoječe agencije namreč delujejo dobro, njihovo delovanje pa se sproti prilagaja potrebam. Tako je bilo v lanskem letu doseženo soglasje za širitev pooblastil FRONTEX-u s katerimi je bila, z namenom okrepitve zunanjih meja zaradi povečanih migracijskih pritiskov, vzpostavljena skupna Evropska mejna in obalna straža.

  • Kako se naj spopadamo z realnostjo vedno večje politične homogenizacije znotraj EU (vojska, ustava)? Je vloga EU morda prešla iz zgolj ekonomske unije v neko novo svetovno silo? Če tako, kako se naj o tem počutijo države članice, ki morda želijo obdržati avtonomnost?

EU je že zdavnaj presegla zgolj ekonomsko unijo, ima svojo skupno zunanjo in varnostno politiko ter izvaja in krepi skupno varnostno in obrambno politiko. Evropska služba za zunanje delovanje skrbi za enotno predstavljanje EU v mednarodnih odnosih. S članstvom v EU države prenesejo del svoje suverenosti na EU, poglabljanje nadaljnje integracije pa poteka s soglasjem vseh držav članic. V primeru, da se uresniči scenarij Evrope več hitrosti, bodo države članice imele možnost, da se same odločijo, ali želijo nadaljnjo in bolj poglobljeno integracijo ali pa želijo svoje sodelovanje ohraniti na obstoječi ravni.

  • Ali menite, da bi Brexit lahko podrl razmerja v EU. Kakšni naj bodo ukrepi za ohranitev ustreznih razmerij?

Z izstopom velike in pomembne članice kot je Združeno kraljestvo se bodo zagotovo do določene mere oblikovala nova razmerja znotraj EU. Kakšen bo razvoj Evropske unije je v tem trenutku nemogoče napovedati – razprave o prihodnosti EU še vedno potekajo, prav tako pa se uradno proces izstopa Združenega kraljestva iz EU še niti ni uradno začel. Kljub temu, da bo po izstopu ZK iz EU treba poiskati novo ravnovesje, je to vsekakor lahko tudi priložnost, da se ponovno okrepi zaveza evropskemu projektu.

Migracije

  • Verjameta v to, da ni zgolj zakonsko obvezujoče ponuditi azil, ampak da gre tudi za moralo in etiko. Nas ne bi smela že sama empatija in razum gnati, da zaščitimo begunce, ki prihajajo v Evropo? So predvidene spremembe oz. najdene boljše rešitve za hitrejše in varnejše (tako zanje kot tudi za nas) vstopanje beguncev v Evropo in v EU?
  • What do you think about the refugee crisis as a political problem? How should the EU and Slovenia respond that this event would not weaken them. Did they respond correctly so far? Are solutions that are best for European countries also moral and ethical?

Slovenija si ves čas prizadeva za:

  • humanitarno oskrbo ljudi, ki so prišli na naše ozemlje. Pri tem vlada ves čas tesno sodeluje s slovenskimi humanitarnimi in nevladnimi organizacijami. Humanitarne organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas in ADRA, so bile aktivne v sprejemnih in nastanitvenih centrih v času najbolj množičnih prihodov migrantov, pri izvajanju integracije prosilcev za mednarodno zaščito pa tesno sodelujemo predvsem s Slovensko filantropijo;
  • vzdrževanje varnosti in reda na ozemlju Slovenije;
  • iskanje skupne evropske rešitve aktualnih migracij.

Slovenija je intenzivno sodelovala s sosednjimi državami in državami Zahodnega Balkana, na evropski ravni pa opozarja, da je za rešitev migracijske problematike nujen skupni dogovor na evropski ravni. Parcialne rešitve so lahko samo začasne narave.

  • Glede na rast moči desničarskih strank v Evropi, tudi izvolitev novega predsednika ZDA, ki ima velik vpliv na Evropo, kakšne so možnosti za nadgrajevanje zagotavljanja in varstva človekovih pravic? Ali lahko v EU sčasoma pride do podobne situacije kot v ZDA, seksizma, rasizma, diskriminacije, upoštevajoč tudi trenutne odzive na migracije?
  • Ob begunskem valu se je izkazalo, da se prebežnikov bojijo tako državljani, kot tudi politiki. Kako naj se mladi odzivamo na ta strah in kako naj presežemo razdeljenost glede vprašanj z begunsko krizo? Ali lahko Evropa celostno zaživi v vsej kulturni raznolikosti, ki jo premore?

Naraščanje nestrpnosti v Sloveniji je problem, zato se moramo lotiti odkrivanja in odpravljanja vzrokov za takšno stanje. Rešitev je predvsem v ustvarjanju pozitivnega družbenega ozračja, spodbujanju medsebojnega spoštovanja in strpnosti, predvsem pa v spoštovanju pravil pravne države. Slovenija leži na migracijski poti, zato smo večkrat pozvali državljane in državljanke Republike Slovenije, da pomagajo po svojih najboljših močeh. V mnogih občinah ta pomoč že poteka, prebivalci pa so migrante sprejeli kot priložnost in ne grožnjo. Vlada se zavezuje, da bo razmere še naprej obvladovala s strpnimi pogovori in učinkovitimi rešitvami. Njeni predstavniki bodo vedno na voljo, da odgovorijo na vsa vprašanja tako prebivalcev kot vodstev občin. Zato tudi Vlada pričakuje od občin, da ji bodo pomagale pravilno informirati lokalno prebivalstvo o statusih, ki jih pridobijo begunci in o pravicah, ki izhajajo iz posameznega statusa. Prepričani smo, da kot zrela in odgovorna družba znamo prepoznati ljudi v stiski, ki resnično potrebujejo našo pomoč, jim pomagati in olajšati vključitev v našo družbo.

Integracijo razumemo kot dvosmerni proces prilagajanja, tako s strani migrantov kot tudi s strani družbe sprejemnice na številnih ravneh, predvsem ekonomski, socialni, kulturni, verski, politični. Zato je izjemno pomembno, kako priseljence sprejmemo ob prihodu in kako poteka njihovo nadaljnje vključevanje. Ravno zaradi dvosmernosti procesa uspešna integracija ni samo odgovornost priseljencev, ampak se mora prilagoditi tudi družba sama. Družba, torej, država, državne institucije in tudi prebivalstvo jih moramo pri tem spodbujati, jim olajšati vključevanje v izobraževalne in delovne procese ter omogočiti njihovo udeležbo v političnem in medijskem prostoru.

  • Slovenija krši človekove pravice beguncem in migrantom, prosilcem za azil ter na svoje meje postavlja žičnate ograje – ali res mislite, da si je EU zaslužila Nobelovo nagrado za mir?
  • Kakšno sporočilo o #prihodnostEU za #mladi sporočajo države EU (tudi SLO) z zidovi in rezilno žico na mejah? #EUdialogues, https://twitter.com/JernejStromajer/status/837334037144416261
  • Kako specifično so tehnične ovire na slovenski meji ter zaostrena migracijska politika (in podobno povsod po Evropi) pomagale k moji večji varnosti, oziroma na kakšen način trenutno ravnanje z begunci ter ekonomskimi migranti koristi meni in številnim drugim mladim po Evropi – osebam z resnimi razlogi za skrb glede prihodnosti?

Izključni namen postavljanja začasnih tehničnih ovir je bilo preprečevanje razpršenosti prihoda beguncev po celotni zeleni meji in usmerjanje njihovih prihodov proti nadzornim vstopnim točkam. To je nujen in začasen ukrep, ki pa je po presoji Vlade RS potreben tako za zaščito državljanov in delovanja države kot tudi za zaščito beguncev. Ukrep je bil sprejet novembra 2015, ko je bilo na balkanski poti proti Sloveniji namenjenih okoli 30.000 beguncev, prav tako pa ni bilo znakov, da se zmanjšuje število ljudi, ki še naprej prihajajo v Grčijo in so se nato odpravljali proti srednji in zahodni Evropi. Poleg tega je bilo očitno, da se zaveze glede varovanja zunanjih meja EU, sprejete na mini vrhu voditeljev držav ob balkanski migracijski poti v Bruslju, ne uresničujejo.

Avstrija in Nemčija sta napovedovali dnevne kvote, prihajala je zima. Slovenija kot najmanjša država na balkanski migracijski poti je imela in ima še vedno izjemno omejene kapacitete za namestitev in drugo humanitarno oskrbo. Kot je tedaj izpostavil premier Cerar, bi lahko zamašek ob nesorazmerni dinamiki pritokov in odlivov števila beguncev vodil tudi do ogrožanja varnosti v Sloveniji in širše v Evropi.

V Slovenijo je od 1. septembra od srede oktobra 2015 prišlo več kot 170.000 beguncev, kar predstavlja več kot 8 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. V času begunskega vala od 18. septembra 2015 do 9. marca 2016 pa je Slovenijo prešlo skupaj 477.791 migrantov. Po zaključku obdobja množičnih migracij (od polnoči 8. 3. 2016) policija zaznava nedovoljene prehode zunanje meje. V 2016 je policija odkrila 1.148 ilegalnih migrantov (142 % povečanje glede na leto 2015).

Sprejeti ukrepi so bili nujni in sorazmerni glede na okoliščine. Slovenija ob njihovem sprejemanju in izvajanju spoštuje vse mednarodne in nacionalne predpise. Slovenska civilna družba pa budno spremlja vse, kar aktualna vlada počne v zvezi z migracijami in nam pogosto nastavi zrcalo.

  • Kje vidita, vsaj okvirno, sporazum držav članic EU o ureditvi vprašanja obravnavanja migrantov in beguncev – bolj v smeri zaostrovanja nadzora zunanje meje ali zaostrovanje kontrole notranjih mej? Ter ali do soglasja o skupnih pravilih na to temo sploh lahko pride?
  • Kakšna je prihodnost odprtih meja po Evropi?

Sloveniji je zaradi njene geografske lege grozilo, da postane žep, v katerem bi se končala pot vseh migrantov, ki so prihajali iz Grčije po zahodno balkanski poti. Avstrija in Nemčija sta se zapirali, na evropski ravni pa ni bilo na vidiku nobene odločne volje za reševanje problematike. Zato je Slovenija 22. februarja 2016 dala pobudo, da bi se na makedonsko-grški meji ob pomoči evropskih držav uvedel dodatni nadzor nad migracijskim tokom oz. omejitev migracij. Evropske države bi Makedoniji zagotovile maksimalno pomoč pri nadzoru te meje, in sicer z napotitvijo policistov, zagotovitvijo opreme in na druge ustrezne načine.

S tem bi odpadla potreba po zapiranju meja znotraj Schengenskega območja (Švedska, Danska, Avstrija in Nemčija), kar pomeni, da Schengen ne bi bil več ogrožen, pa tudi poostren nadzor meja v občutljivi regiji Zahodnega Balkana, zlasti med Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo, ne bi bil več potreben, s čimer bi preprečili nastanek morebitnih trenj in konfliktov med državami Zahodnega Balkana in Srednje Evrope.

  1. marca 2016 je bila s strani voditeljev držav ali vlad EU v Bruslju sprejeta izjava, s katero so se zavezali k uresničitvi Sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 2016. Ti nalagajo državam članicam, da ponovno v celoti začnejo izvajati določbe Zakonika o schengenskih mejah.
  1. februarja 2017 je potekal zadnji sestanek vseh držav, ki ležijo ob t. i. zahodno-balkanski poti, na Dunaju. Dogovorili smo se, da bo pripravljen skupni akcijski načrt vseh držav z namenom preprečevanja ilegalnih migracij. Sodelovanje in dogovori so torej možni in vodijo k ustreznemu naslavljanju izzivov.

V Sloveniji smo prepričani, da na notranjih mejah ni treba izvajati nadzora, in v celoti izvajamo schengenski pravni red in ga nameravamo tudi v prihodnje. Prepričani smo, da trenutne razmere ne upravičujejo radikalnega poseganja v temeljne vrednote schengenske ureditve, kot je mejna kontrola na notranjih mejah, zato smo sprejetju oz. podaljšanju tega priporočila nasprotovali.

Objektivni kazalnik ogroženosti schengenskega območja so statistični podatki o številu nezakonitih prehodov državne meje, ki močno vplivajo na notranjo varnost posamezne države. Skupno število oseb, ki so jih leta 2016 Sloveniji vrnili avstrijski organi, je 76. Težko bi trdili, da je ta številka temelj, na katerem je mogoče utemeljevati takšno stopnjo ogroženosti.

  • Kdaj bo EU enotno nastopila pri varovanju svojih zunanjih meja?
  • Zakaj se skozi schengenske meje spušča ilegalce, ki nimajo passporta in papirjev (vize) čeprav EU zakonodaja pravi, da so potrebni za prehod schengnske meje, in zakaj, in prosim razložite razliko med migrantom in beguncem, in zakaj se pri vstopu “beguncev” ni preverjala njihova identiteta (begunska kriza 2015/2016)?

Slovenija ves čas zagovarja dosledno izvajanje evropske zakonodaje in si tudi ves čas prizadeva za ohranjanje nadzora nad zunanjo mejo schengenskega območja. Toda v času množičnih prihodov se je izkazalo, da se vse države ne držijo pravil, in Slovenija se je znašla v situaciji, ko bi morala prevzeti pristojnost za obravnavo velikega števila prošenj za mednarodno zaščito za osebe, ki so ozemlje naše države prečkale v želji, da pridejo do ciljne države. Ob tem se je izkazalo, da je Slovenija prva država v Evropski uniji (na t.i. balkanski poti), ki migrante dejansko evidentira in jim izdaja odločbe o dovolitvi zadrževanja kot posledico postopka vračanja. Ker druge države ravno te odločbe o dovolitvi zadrževanja nato uporabljajo kot dokaz pri vračanju, je 7. januarja 2016 Vlada RS odločila, da Slovenija po Uredbi EU 604/2013 ne bo prevzela odgovornosti za sprejem tistih tujcev, ki jim je bila v Sloveniji izdana odločba o dovolitvi zadrževanja na podlagi 72. člena Zakona o tujcih. To pomeni, da dovolitev zadrževanja ne šteje kot dovoljenje za prebivanje v smislu uredbe.

  • Kvalifikacijska direktiva Sveta Evropske unije iz leta 2011 navaja, kot enega izmed temeljnih ciljev EU v naslednjih letih, oblikovanje skupne azilne politike, ki bi, med drugim, spoštovala načela Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Ženevsko konvencijo o statusu beguncev. Kako komentirate val novih azilnih politik v številnih državah članicah EU, med njimi tudi Slovenije, ki so v nekaterih primerih tudi neskladne s prej omenjenima mednarodnima pogodbama ter ciljem skupne azilne politike? Ogrožajo legitimnost EU in mednarodnih pravnih norm?

Cilj evropskega azilnega sistema mora biti zaščita tistih oseb, ki jo dejansko potrebujejo. Pri tem pa je treba preprečevati zlorabe, saj ekonomskih migracij ni mogoče reševati znotraj azilnega sistema.

Zaradi aktualnih migracij je bila spremenjena naslednja slovenska zakonodaja:

  • sprememba 37. a člena zakona o obrambi, takoj po začetku drugega begunskega vala oktobra lani. s katerim so bila vojski podeljena dodatna policijska pooblastila. Na ta način je država omogočila vojski, da je v skupnih patruljah ob meji razbremenila policijo;
  • aprila 2016 je začel veljati spremenjen zakon o mednarodni zaščiti. Temeljni razlog za sprejem zakona je bila obveznost prenosa zakonodaje EU v nacionalni pravni red, in sicer dveh direktiv, ki urejata standarde postopkov za priznanje mednarodne zaščite in sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Z zakonom  se določa tudi  podrobnejši način izvajanja t. i. Dublinske uredbe in EURODAC uredbe. Cilj EU je namreč harmonizacija zakonodaje s področja mednarodne zaščite in vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema;
  • sprememba zakona o tujcih, ki predvideva možnost uveljavitve posebnega ukrepa, s katerim bi ob morebitni zaostritvi migracijskih razmer omejili vstop tujcev v državo. Ukrep bi predlagala vlada, DZ pa bi ga moral potrditi z večino navzočih poslancev. Ukrep bi preprečil vstop tudi ljudem, ki bi nameravali pri nas zaprositi za azil. Poudarimo naj, da gre le za skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti.

Dopolnitve zakona so pisane kot skrajni ukrep, ki bi bil udejanjen samo, če vsi preostali ukrepi zaradi izjemnega migracijskega pritiska ne bi zadostovali in bi bila ogrožena javni red ali notranja varnost Republike Slovenije. Temeljni namen zakona je torej preprečiti takšno situacijo in državi omogočiti, da bo tudi v spremenjenih razmerah lahko učinkovito upravljala množično nedovoljeno priseljevanje. Ukrep bo časovno (največ za šest mesecev z možnostjo podaljšanja) in ozemeljsko (območje izvajanja ukrepa) omejen.

O okoliščinah za začetek izvajanja oziroma prenehanje ukrepa mora vlada obvestiti generalnega sekretarja Sveta Evrope, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, visokega komisarja Združenih narodov za begunce in Evropsko komisijo.

Slovenija je odločena tvorno sodelovati z EU pri iskanju rešitev in jih dosledno izvajati. Tako sodelujemo v projektu premestitve iz Grčije in Italije, pri katerem smo v Slovenijo že premestili 25 % nacionalne kvote, s svojimi strokovnjaki in policisti pa sodelujemo tudi v različnih dejavnostih agencije Frontex in Evropskega podpornega azilnega urada (EASO).

Vlada Republike Slovenije se je zavezala, da bo:

  • premestila bo 567 oseb iz Italije in Grčije (ali druge države članice, ki bi bila izpostavljena hudemu pritisku na nacionalni migracijski in azilni sistem) in
  • preselila 60 oseb iz Turčije oziroma iz tretjih držav, ki se jim lahko prizna status begunca.

Ljudje, ki so v Slovenijo premeščeni iz Grčije in Italije, so šele v Sloveniji vključeni v postopek za pridobitev statusa. Med čakanjem na odobritev statusa so predvidoma nameščeni v azilnem domu. Vsi postopki potekajo individualno. Po mesecu dni, kolikor naj bi okvirno trajal postopek za pridobitev statusa, je posameznik premeščen v integracijsko hišo in začne s postopnim vključevanjem v naše okolje.

Ljudje, ki so preseljeni iz tretjih držav, ob prihodu že imajo status, ki jim omogoča bivanje v Sloveniji, so nameščeni neposredno v integracijsko hišo in takoj vključeni v postopek integracije.

  • Cerar: kako ste zadovoljni z dogovori, ki ste jih dosegli na zasedanju na Malti 3. 2. 2017 in ali se boste pogajali z EU glede slovenskih interesov, ki se tičejo begunske krize?

Z voditelji smo posebno pozornost namenili osrednje sredozemski poti. Ta je glavna pot iregularnih migrantov v Evropsko unijo po zaprtju vzhodno sredozemske oz. zahodno balkanske poti, ki je uspelo tudi zaradi uspešne pobude Slovenije. Člani Evropskega sveta smo sprejeli izjavo, da podpremo oblikovanje celovite migracijske politike EU, ki se osredotoča predvsem na učinkovit nadzor zunanje meje in zajezitev pritoka migrantov brez urejenega statusa. Pri tem je posebna pozornost namenjena okrepitvi sodelovanja in partnerstva z državami izvora in tranzita migracij.

Po našem mnenju mora biti glavni cilj, da se v državah izvora migracij ustvarijo pogoji, da lahko ljudje tam ostanejo in da sta jim omogočena socialno in ekonomsko preživetje ter varnost. Ocenjujem, da je prizadevanje za iskanje rešitev migracijskega toka po osrednje sredozemski poti zelo pomembno, tudi neposredno za Slovenijo, ki je v neposredni bližini. Še vedno moramo namenjati ustrezno pozornost zahodno balkanski poti, kot je bilo sklenjeno tudi na decembrskem zasedanju Evropskega sveta. Nenazadnje, Slovenija nenehno opozarja na dogajanje, ker je ena ključnih držav, v katerih se migracijske poti križajo. Ne smemo dovoliti, da se ponovijo tako masovne migracije, kot smo jih že doživeli. Dogovori na ravni Evropske unije gredo zato v pravo smer.

  • Ali bi EU lahko preživela drugo migrantsko oz. begunsko krizo?

Slovenija in Evropska unija sta na zaostrene razmere in morebiten nov migrantski ali begunski val bolje pripravljeni.

Zunanja politika

  • Ali je v daljšem roku, recimo 15-20 let, mogoče pričakovati EU kot pomembnega akterja, ki ne bo le ekonomsko prepoznavna, temveč tudi diplomatsko in politično vplivna?

EU je že v tem trenutku prepoznana kot pomemben globalni akter, katere vpliv pa ne temelji na vojaški moči. EU je največja trgovska sila na svetu in imetnica druge najpomembnejše svetovne valute – evra, obenem pa je EU tudi največja donatorica sredstev za financiranje razvoja v tretjih državah, pomembno vlogo pa ima tudi pri reševanju različnih mednarodnih kriz. V okviru skupne zunanje in obrambne politike EU izvaja številne civilne misije in vojaške operacije na treh celinah. Ne gre zanemariti, da je EU v svetovnem merilu največja zagovornica demokratizacije, vladavine prava, človekovih pravic ter varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam – brez izjemnega angažmaja EU na primer ne bi prišlo do sklenitve Pariškega podnebnega sporazuma.

  • Moje vprašanje je dvojno. Glede na trenutno situacijo v ZDA, ko izgleda, da bo tam prišlo do masivne deregulacije na področjih okolja in financ, me zanima sledeče. Kako bomo Evropejci stopili v bran mednarodnim pogodbam, kot so pariški dogovor in Konvencija o biotski diverziteti? Ter, kako bomo zavarovali naš, evropski trg in Evropejce, proti nevarnosti poka potencialnega novega balona na finančnem področju?

EU vseskozi zagovarja multilateralizem, načelo spoštovanja mednarodnega prava in nujnost spoštovanja sprejetih dogovorov. Na teh načelih, ki predstavljajo osnovo delovanja stabilne mednarodne skupnosti bo vztrajala tudi v prihodnje.

  • Kolikšen je vpliv Brexita in izvolitev Donalda Trumpa na EU? Bo to oz. je to potenciralo porast nacionalizma in EU-skepticizma v državah EU? Kaj lahko naredimo državljani EU za ozaveščanje o pomembnosti povezovanja in sodelovanja narodov (ne samo znotraj EU, temveč tudi povezovanje s Kanado in ZDA)?

Porast nacionalizma in EU skepticizma v državah članicah EU v zadnjem času gre pripisati predvsem povečanim migracijskim pritiskom, v kombinaciji z negativnimi učinki gospodarske in finančne krize. EU se dostikrat izrablja v notranje politične namene ter prikazuje kot grešni kozel za različne težave, ki imajo svoje prave vzroke na globalni ravni.  Državljani, zlasti mladi, imajo v promociji EU in njenih vrednot zagotovo pomembno vlogo.  Zlasti bo potrebno med ljudmi okrepiti zavedanje prednosti, ki jih ponuja evropski projekt ter te tudi jasno izpostavljati. S trenutnimi populističnimi krilaticami in poenostavljenimi rešitvami se je treba soočiti z močjo argumentov.

  • Kaj pravite na to, da je novi ameriški predsednik Donald Trump za mesto veleposlanika ZDA v EU izbral nekoga, ki odkrito zagovarja razpad EU in jo označuje kot anti-ameriško, kakšno sporočilo po vašem mnenju s tem pošilja EU in ali ni morda to sporočilo skrajno neobičajno za zaveznike?

Imenovanje veleposlanika je v izključni pristojnosti predsednika ZDA, zato tega ne moremo komentirati. Zagotovo pa bo veleposlanik svoje delo, v katerega sodi tudi razvijanje prijateljskih odnosov in sodelovanja z EU in njenimi institucijami, opravljal profesionalno.

  • Retorika Donalda Trumpa je pokazala močno nezaupanje ameriškega predsednika v EU. Kakšne bi lahko bile prihodnje usmeritve v primeru nemogočega sodelovanja?

Prepričani smo, da bo sodelovanje EU in ZDA uspešno potekalo tudi v prihodnje, saj gre za veliki in strateški partnerici. Sodelovanje tako ne bo prekinjeno, možno pa je, da se bodo spremenili poudarki in intenzivnost sodelovanja na nekaterih področjih. Vsekakor pa je novi ameriški administraciji treba dati čas, da se ustali in izoblikuje svojo politiko.

  • Smiselnost sankcij proti Rusiji – v luči približevanja odnosov med ZDA in Rusijo – ali bo v tem primeru Evropa potegnila kratko? Zakaj EU izraža svojo normativno moč napram Rusiji, hkrati pa brez problema trguje s hudimi kršitelji človekovih pravic, kot je na primer Savdska Arabija? Hinavščina ali zatiskanje uči?
  • Sankcije Rusiji? Zakaj še zmeraj, ko pa je jasno, da škodujejo bolj kot prinašajo koristi? #EUDialogues #mladi #prihodnostEU
    https://twitter.com/Gaperrepinek/status/837343592435830785

Obstajajo različni svežnji ukrepov, z različnimi vsebinami in roki trajanja. Uvedeni so bili ekonomski ukrepi vezani na izpolnitev dogovorov iz Minska o prekinitvi ognja v vzhodni Ukrajini ter omejevalne in ciljne sankcije zoper tiste, ki so najbolj odgovorni za rusko aneksijo Krima ter s tem nedopustne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Ukrajine. V nasprotju s tem pa so proti-sankcije, ki jih je uvedla Ruska federacija, usmerjene predvsem v določene gospodarske panoge. V prvi vrsti je torej RF tista, ki postavlja ovire medsebojnemu trgovanju. EU v odnosih z Rusko federacijo vseskozi zagovarja dialog, sama uvedba sankcij pa nima povezave s trgovinskimi vprašanji.

  • Čemu EU zavzema tako strogo stališče pri odnosih z Rusijo, kljub dejstvu da Evropa kmalu ne bo več glavna porabnica plina, saj se sklepa vse več poslov med Rusijo in Kitajsko in obstaja možnost, da se Rusija preprosto odloči za povratne sankcije?

EU je odnose z Rusko federacijo zaostrila zaradi nelegalne aneksije Krima ter konflikta v vzhodni Ukrajini, ki predstavljata kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti ter mednarodnega prava. EU je glede tega jasna in bo vztrajala pri svojih načelih. Rusija je sankcije zoper EU že uvedla.

  • Kako EU gleda na zelo naklonjen odnos Slovenije do Rusije? Lahko Slovenija igra aktivno vlogo pri reševanju odprtih vprašanj med EU in Rusijo?

Slovenija in Rusija imata tradicionalno dobre odnose, svoje odnose z Rusijo pa Slovenija razvija znotraj dogovorjenih okvirov EU. Z zunanjepolitičnega vidika Slovenija vse stike z visokimi predstavniki Ruske federacije izkoristi za konstruktiven dialog glede odprtih vprašanj ter s tem pripomore tudi k njihovi rešitvi.

  • Da se predstavim, ime mi je Matej in imam se za družbeno pro aktivnega in pro evropskega državljana. Prosim, če preberete celoten navedek, ker so vprašanja postavljena v zvezi s kontekstom, ki je pripisan poleg vprašanj. Ta so sledeča: Kako bi zmanjšali obrambno odvisnost EU od ZDA, ki s pridom izkoriščajo svoj položaj pokrovitelja evropskega miru. Smo sposobni zagotoviti svoje obrambne zmogljivosti, kar bi nam omogočilo bolj enakopraven položaj in večjo politično težo v odnosu do ZDA in Ruske federacije? Predvsem pa kdaj bo EU postala akter namesto ujetnik geopolitičnih sprememb? Zaradi slednjih je Evropa prisiljena sprejeti odločitve, ki niso v njenem najboljšem interesu, imata pa od tega veliko koristi (predvsem finančne in politične) ZDA in Ruska fed., ki skušata ponovno deliti evropski kontinent, kot po 2.s.v.

EU in ZDA sta zaveznici, večina držav članic EU je tudi članic obrambnega zavezništva NATO. Zagotovo se bodo morale članice NATA v prihodnosti bolj približati svojim zavezam v višini 2 % BDP za obrambo. EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike razvija tudi skupno varnostno in obrambno politiko, katere glavni cilji so zagotavljanje varnosti in stabilnosti, preprečevanje konfliktov, pokonfliktna obnova, idr. Zajema tudi operacije in misije kriznega upravljanja v podporo miru in stabilnosti, reforme varnostnega sektorja, krepitvi pravne države in na drugih področjih, zagotavljanje pomoči v primeru naravnih, humanitarnih in drugih katastrof, razvoj zmogljivosti, novih instrumentov in konceptov. Trenutno v EU poteka tudi razprava o okrepitvi obrambnega sodelovanja, s ciljem dodatne krepitve evropske varnosti.

  • Kako naj EU postopa pri oblikovanju svobodne in suverene države Palestine, ko Izraelski ministri in lider z ratificiranjem takšnih in drugačnih pravnih aktov v Knessetu govorijo o tem, da je “two solution state” mrtva oziroma stara ideja?

EU trdno zagovarja stališče, da je edina rešitev konflikta med Izraelom in Palestino vzpostavitev dveh držav, ki bosta sobivali v miru in medsebojnem spoštovanju. EU si z drugimi člani Kvarteta (Organizacijo združenih narodov, Rusijo in ZDA) ter drugimi članicami mednarodne skupnosti prizadeva najti načine, ki bodo obe strani spodbudili k neposrednim pogovorom in oblikovanju rešitve.

  • Ali lahko bolje definirate, kaj se dogaja na področju mednarodnih trgovinskih sporazumov? Skrbi me predvsem zniževanje že uveljavljenih evropskih standardov.

Mednarodni trgovinski sporazumi so pomembno orodje spodbujanja zunanje trgovine, ki imajo pozitivne učinke tako na gospodarstvo, kot tudi za potrošnike. Cilj EU je sklepanje tovrstnih sporazumov z glavnimi trgovinskimi partnericami. Skrb glede zniževanja standardov zaradi sklepanja mednarodnih sporazumov je odveč. V okviru CETA sporazuma je bilo v pogajalskem mandatu jasno, da zniževanja standardov ne bo. To jasno odraža tudi končni tekst sporazuma, kot dodatno zagotovilo pa je bila sprejeta tudi interpretativna izjava.

  • Kakšne bodo posledice CETA sporazuma?

CETA je do sedaj najbolj ambiciozen prostotrgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila s katerokoli zunanjetrgovinsko partnerico. Sporazum bo preko odprave večine carinskih dajatev in tehničnih ovir ter harmonizacije tehničnih predpisov okrepil in olajšal gospodarske tokove med Kanado in EU. Evropskim in slovenskim podjetjem se s tem olajša dostop do izjemno velikega tržišča. Z vidika Slovenije predvidene posledice sklenitve sporazuma CETA ne bodo velike. Do sedaj opravljene analize kažejo, da bi se gospodarska rast v Sloveniji v naslednjih 10 letih z naslova izvajanja sporazuma povečala za cca 0,01%. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo izdelalo novo oceno učinkov pred ratifikacijo sporazuma s strani RS.

  • Klimatske spremembe predstavljajo grožnjo mnogim sistemom naše družbe – oskrbi s hrano in vodo, energetski oskrbi, varnosti,… EU mora predstavljati globalno voditeljico na področju boja proti klimatskim spremembam. Menite, da EU in Slovenija delata dovolj na tem področju in ste se pripravljeni zavezati, da boste zagovarjali najvišje možne cilje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, t.j. brezogljična družba 2050?

Podnebne spremembe sodijo med temeljne svetovne probleme na poti v trajnostni razvoj, hkrati pa pomenijo velik izziv za pripravo učinkovite razvojne in podnebne politike na svetovni ravni, ob pro-aktivnem sodelovanju vseh pogodbenic Pariškega sporazuma. Evropska unija in vse države članice, vključno s Slovenijo, si prizadevajo za pripravo čim bolj ambicioznih cilje dolgoročne svetovne podnebne politike.

V okviru priprave nameravanih, nacionalno opredeljenih prispevkov (t.i. INDC), torej ciljev za izvajanje Pariškega sporazuma do leta 2030, so se EU in države članice odločile za nameravani cilj vsaj 40% zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, ki so ga že v letu 2015 posredovale OZN. Podobno so svoje cilje oz. INDC-je posredovale tudi druge pogodbenice Pariškega sporazuma. Po pregledu oz. analizi vseh INDC-jev je bilo ugotovljeno, da le-ti niso zadostni, da bi po tej poti izpolnili dolgoročen cilj Pariškega sporazuma, t.j. ohranitev dolgoročnega porasta povprečne svetovne temperature pod 2 stopinji C do konca tega stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, oz. da so mnogo preskromni za uresničitev cilja 1,5 stopinje C.

Omenjeni cilj EU je sicer eden najambicioznejših ciljev pogodbenic, vendar pa predstavljajo emisije EU zgolj desetino svetovnih emisij, zato bo za realizacijo ciljev Pariškega sporazuma bistveno zagotoviti, da se vse podpisnice zavežejo k dovolj ambicioznim ciljem, sicer se bodo emisije zgolj selile v tiste države, ki bodo zasledovale manj ambiciozno podnebno politiko.

V okviru Pariškega sporazuma je bilo zaradi zavedanja, da je potreben globalni pristop pri zmanjševanju emisij, tudi dogovorjeno, da bo konec leta 2018 na podnebni konferenci OZN v Varšavi opravljen poseben dialog vseh pogodbenic glede povečanja svetovne ambicije, ki bi bila usklajena s zahtevano potjo uresničevanja cilja 2 stopinj C iz Pariškega sporazuma. Hkrati pa bo poseben znanstveni odbor, t.i. Medvladni panel za podnebne spremembe (bolj znan po angleški kratici »IPCC«) pripravil tudi posebno analizo glede priložnosti, ki se na svetovni razvojni poti ponujajo z uresničevanjem aspirativnega cilja Pariškega sporazuma z 1,5 stopinje C, kar bo ena od pomembnih strokovnih podlag za čim bolj ambiciozne politične odločitev in temu primerno ukrepanje.

V okviru posebnega dialoga v letu 2018 bo torej ugotovljeno, za koliko bi pogodbenice morale, oz. za koliko so politično pripravljene povečati svoje podnebne cilje, da bi na tej osnovi vse pogodbenice pripravile svoje dokončne nacionalne cilje (t.i. NDC-je) za prvo obdobje uresničevanja Pariškega sporazuma od 2020-2030. Vse pogodbenice, torej tudi EU in države članice, bodo do tega dialoga morale tehtno razmisliti o pripravi bolj ambicioznega cilja, ki ga bodo nato glede na skupen dogovor vključile v svoj dokončen NDC. Dokončne NDC-je morajo namreč vse pogodbenice Pariškega sporazuma posredovati OZN najkasneje do konca 2020, za začetek izvajanja Pariškega sporazuma z januarjem 2021.

Mobilnost (izobraževanje in zaposlovanje)

  • Kakšne spodbude bodo v prihodnje namenjene učencem, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij? Menim, da bi moralo biti v zvezi s tem nudene več podpore.

Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih EUROSTAT podatkih Slovenija v družbi skandinavskih držav, na četrtem mestu za Švedsko, Finsko in Dansko. V primerjavi s sosednjimi državami ima Slovenija najnižjo stopnjo tveganje revščine, kar kaže na učinkovitost socialne države. Italija in Madžarska imata npr. dvakrat višjo stopnjo tveganja revščine otrok.

Učencem iz socialno šibkejših okolij je namenjenih več pravic. Vlada izvaja številne ukrepe, s katerimi lajša bremena staršev,  tako na področju subvencioniranja  šolske prehrane, kot tudi na ostalih področjih (brezplačna izposoja učbenikov, razvoj e-gradiv, sofinanciranje šole v naravi, subvencioniranje bivanja dijakov in študentov v dijaških in študentskih domovih, subvencioniranje plačila za vrtec za starše, ki imajo hkrati vključena v vrtec dva ali več otrok…).  Podatki o višini sredstev, ki jih vlada zagotavlja za subvencioniranje šolske prehrane učencev, kažejo, da so se sredstva v obdobju od leta 2008 do leta 2016 povečala za več kot 400 %. Od 1. februarja letos dalje se je razširil krog upravičencev do brezplačnega kosila v osnovni šoli. Tako so po novem do brezplačnega kosila upravičeni učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 36 % neto povprečne plače v Sloveniji. Z novim šolskim letom nameravamo učencem prvega razreda OŠ zagotoviti brezplačne učbeniške komplete, kar bo še dodatno stroškovno razbremenilo starše. Poleg pomembne vloge učbeniških skladov pa je predvsem javno šolstvo tisto, ki zagotavlja kakovostno splošno izobrazbo celotnemu prebivalstvu.

Revščine otrok pa ne moremo reševati ločeno od revščine njihovih staršev. Ker socialni transferji socialno stisko blažijo, ne morejo pa je v celoti odpraviti, se vzpostavlja celovit model socialne aktivacije, ki bo zagotovil usklajeno in celostno obravnavo oseb, ki tvegajo revščino in so socialno izključene. S socialno aktivacijo naslavljamo problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. S celostno obravnavo želimo izboljšanje njihove psiho-socialne situacije in omogočanje vstopa na trg dela, saj je zaposlitev najboljše zagotovilo za izhod iz revščine.

  • Kaj bi za Evropo pomenil Frexit? Kako bi lahko izstopi držav iz EU vplivali na Erasmus?

O tem je v tem trenutku težko špekulirati. Če sklepamo iz britanskega primera, potem po vsej verjetnosti ne bi bilo takojšnjih sprememb glede sodelovanja države, ki je v procesu izstopa iz EU, v programu Erasmus+. Treba se je zavedati, da sam postopek pogajanj o izstopu poteka kar nekaj časa. To pomeni, da morebitni izstop države iz EU najbrž ne bi takoj prizadel študentov na izmenjavah v okviru programa Erasmus+. Tudi drugi pogoji študija slovenskih in drugih EU državljanov v dotični državi bi do zaključka pogajanj po vsej verjetnosti ostali nespremenjeni. Nadaljnje podrobnosti sodelovanja države v programu Erasmus+ pa bi se določile šele s pogajanji med državo in Evropsko unijo o pogojih izstopa. Dolgoročno pa bi z izstopom vsake države iz EU bil Erasmus v skupini aktivnosti, ki bi se jim obseg zmanjšal, s tem pa bi bila manjša domet in učinek. Upočasnjena bi bila rast ideje o skupnem ekonomskem in političnem projektu.

Varčevalni ukrepi so v celoti odpravljeni pri denarnih socialnih pomočeh in pri varstvenih dodatkih. Do delne odprave varčevalnih ukrepov pa je prišlo pri državni štipendiji. Pri državni štipendiji je bil delno uveden 5. dohodkovni razred, kar pomeni, da so do štipendije upravičene tudi družine s povprečnim mesečnim dohodkom do 56 % na družinskega člana. So pa zamrznitve začasne narave in sicer veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke.

  • Kakšna bo po vašem mnenju perspektiva visoko izobraženih mladih v EU v naslednjih 10 letih?

Glede na demografske spremembe in spremembe na trgu dela bo ključni izziv prilagajanje delovnih mest ter medgeneracijski izzivi. Perspektiva mladih visoko izobraženih v EU v naslednjih 10 letih je odvisna od napovedi potreb po delovni sili, prilagajanju spremenjenim razmeram, obvladovanju ključnih kompetenc, izzivih vseživljenjskega učenja ter pomembnosti neformalno pridobljenih znanj in spretnosti, ki bodo prepoznana s strani delodajalcev.

  • Vse več je poudarka, da je treba v izobraževanje mladih vključiti sodobne teme, ki pri mladih razvijajo veščine 21. stoletja (podjetništvo, digitalne veščine). V nevladnem sektorju je mnogo organizacij, ki delajo inovativne pristope in programe v sklopu neformalnega izobraževanja (primer Simbioza med generacijami), a niso vključene v programe javne finančne podpore prav zaradi svojega statusa. Kako pričakujete, da se bo izobraževanje v Sloveniji posodobilo in sledilo EU smernicam, če napredek temelji na iniciativi neformalnega sektorja in neformalnega izobraževanja, namesto sistemske podpore in ureditve države?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izvaja številne ukrepe za razvoj veščin 21. stoletja, med katerimi sta tudi podjetnost in digitalne veščine. V šolah želimo s podjetnostjo spodbujati samoiniciativnost, inovativnost, proaktivnost na različnih področjih, ne le podjetniškem, ampak tudi na področju umetnosti, kulture, športa, družbene odgovornosti… Podjetnost je način, kultura razmišljanja posameznika in institucije v proaktivnem in sodelovalnem načinu udejanja idej in reševanja izzivov. V ta namen je bil letos objavljen javni razpis Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah. Namen razpisa je omogočiti šolajočim čim več praktičnih izkušenj že v času šolanja, povezovati šolsko okolje z različnimi deležniki v okolju, mlade naučiti, kako delovati proaktivno in samoiniciativno, kako prenašati znanje tudi izven šolskega okolja. Želimo jih opremiti s kompetencami, s katerimi bodo uspešneje vstopili na trg delovne sile in razvijali svojo karierno pot. Na ta način bo prehod med izobraževalnim sistemom in okoljem prožnejši, kultura podjetnosti pa del celotnega okolja. Šole tudi sicer preko nekaterih drugih projektov že sodelujejo z okoljem na različnih področjih in spodbujajo različne načine učenja. Tako smo denimo pri projektu “Vrata odpiram sam” uspešno povezali dijake, učitelje in podjetnike v lokalnem okolju in jim omogočili, da so svoje ideje realizirali v uspešne poslovne zgodbe. V projektu Izzivi podjetnosti za mlade pa povezujemo šolajoče v osnovni in srednji šoli z različnimi akterji v lokalnem okolju, podjetniki, kulturniki, novinarji… Cilj je, da po končanih projektih model prenesemo na sistemsko raven.

  • Večja metropolitanska območja postajajo glavni atraktorji mnogih mladim – tam se navsezadnje ustvarjajo nove inovativne zaposlitve, ustvarjalne industrije, tudi izobraževalne in raziskovalne institucije so tam. Na drugi strani manjša mesta izgubljajo mlade in se hitro starajo. Kaj bosta RS in EU storili, da se bodo mladi osebnostno in karierno razvijali, ne le v velikih mestih, temveč tudi v manjših?

Trend krepitve regij in lokalnih območij poteka že več let na različnih področjih. Z vidika politike zaposlovanja smo prepoznali pozitivne učinke sodelovanja izobraževalnih ustanov z delodajalci v okolju, tako se ponudba le-teh vsaj delno prilagaja tudi potrebam konkretnih delodajalcev, z namenom pridobivanja uporabnih znanj za zaposlitev v lokalnem okolju. Izobraževalne institucije širijo svojo ponudbo tudi izven univerzitetnih središč in se prilagajajo potrebam regij – tako na srednješolskem kakor tudi visokošolskem nivoju.

Z namenom skladnega regionalnega razvoja vlada namenja posebno pozornost in spodbude območjem, ki so manj razvita in imajo manjši razvojni potencial. Na območjih, ki jih vlada razglasi kot »problemska območja«, se izvajajo dodatne aktivnosti za spodbujanje gospodarskega razvoja in zaposlovanja, glede na potrebe in razvojne potenciale, ki jih posamezno območje izkazuje.

Zavedamo se pomembnosti skladnega regionalnega razvoja, zato se je Slovenija v letu 2016 vključila tudi v OECD projekt »Ustvarjanje delovnih mest na lokalnem nivoju«, ki vključuje pregled regijskega in lokalnega trga dela ter strategij povezovanja lokalnega gospodarstva z izobraževalnimi institucijami, Zavodom za zaposlovanje in drugimi akterji na trgu dela v lokalnem okolju. V okviru projekta bo pripravljena obsežna analiza trga dela, na podlagi katere bodo raziskovalci OECD podali tudi predloge nadaljnjega ukrepanja in izpostavili primere dobrih praks iz tujine. Zaključki projekta bodo predstavljeni na konferenci OECD v Ljubljani, predvidoma meseca septembra 2017.

  • EU programi kot so Erasmus+, Evropski socialni sklad in drugi so največ doprinesli za najbolj izključene oz. mlade z manj priložnostmi. Ti so v resnici tisti, ki bodo ob odločitvah kot so Brexit in podobno najbolj na udaru ter še bolj odrinjeni na rob. Ne glede na takšne negativne odločitve, ki jih bodo predvsem občutili državljani, ki so na dnu, je treba naprej še bolj vzdrževati solidarnost in sprejemanje drugačnosti. Sedaj, ko naš premier g. Cerar pravi, da ponovno prihaja konjunktura v državi, ali se bo za mlade z manj priložnostmi kaj izboljšalo? Hvala za odgovor in lep pozdrav od mednarodne mreže EPEKA.

V času po krizi se je z rastjo gospodarstva in odpiranjem novih delovnih mest, kakor tudi na podlagi reforme dela in učinkovite politike zaposlovanja, stanje začelo izboljševati. Evidenca Zavoda za zaposlovanje in uradna državna statistika Statističnega urada potrjujeta pozitivni trend na trgu dela. Nižanje števila brezposelnih ob hkratnem povečanju števila delovno aktivnih je zanesljiv pokazatelj, da se razmere izboljšujejo in da se povečujejo zaposlitvene možnosti. To velja tudi za mlade.

Brezposelnost mladih postopno upada že od leta 2013: decembra 2016 jih je bilo pri zavodu registriranih 33 % manj (21.530) kot konec leta 2013 (32.523), ko beležimo najvišje število registrirano brezposelnih mladih. Stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15-24 let) se je v istem obdobju znižala za skoraj 40 % –  novembra 2016 (21,6 % – zadnji razpoložljiv podatek) je bila za 12,2 odstotnih točk nižja, kot je bila decembra 2013 (33,8 %). Stopnja registrirane brezposelnosti mladih, starih med 25-29 let se je v istem obdobju znižala iz 19,9 % na 13,4 % (za 6,5 odst.t. oz. cca. 33 %).

Pozitiven trend za mlade potrjujejo tudi podatki o delovni aktivnosti mladih: V novembru 2016 je bilo po podatkih Statističnega urada v Sloveniji 114.187 delovno aktivnih prebivalcev v starosti od 15 do 29 let, kar je za 5.342 oseb oz. 4,9 % več kot novembra 2015.

Znižanje števila brezposelnih mladih in stopnje registrirane brezposelnih mladih je ob hkratnem izboljšanju stanja v gospodarstvu vsekakor tudi rezultat uspešnega izvajanja Jamstva za mlade in drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Vlada je sprejela Izvedbeni načrt Jamstva za mlade, ki se izvaja od leta 2014 in katerega namen je podpora hitremu prehodu mladih iz izobraževanja v zaposlitev. Slovenija je ena izmed redkih držav članic, ki je Jamstvo za mlade razširila na starostno skupino do 29 let.

Za učinkovit izid na področju zaposlovanja je predvsem potrebna rast gospodarstva in s tem odpiranje novih delovnih mest. Z aktivno politiko zaposlovanja izvajamo popravke trga dela, tako da z različnimi ukrepi izenačujemo zaposlitvene možnosti tistim, ki so na trgu dela v slabšem položaju (so iz različnih razlogov manj zaposljivi). V posebno ciljno skupino, kateri nudimo posebno pomoč na trgu dela, so tudi mladi, predvsem iskalci prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelni mladi, ki kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram ne bodo konkurenčni na trgu dela.

  • Prihodnost mladih, ki si ustvarjajo družino: Kaj bo naredila EU za mlade družine? Subvencije, nagrade za otroke, subvencija pri nakupu prve nepremičnine in družinskega vozila, predvsem pa MINIMALNA PLAČA, kdaj bo enotna v vsej EU?

Na različno višino minimalne plače v državah EU vplivajo kompleksni dejavniki, ki izhajajo iz raznolikosti

sistemov, gospodarskih razmer in življenjskih standardov v teh državah. Možna rešitev za poenotenje sistemov bi lahko bila določitev oziroma oblikovanje enotnih kriterijev za določitev minimalne plače na ravni EU, kar se v zadnjem času pojavlja kot ena od možnosti.

V Sloveniji se pri določitvi minimalne plače kot kazalnike za določanje njenega zneska upošteva rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti, pri čemer se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Vlada je v letošnjem letu po proučitvi podatkov, ki so v preteklem letu izkazovali pozitivno rast in po posvetu s predstavniki ekonomske stroke ter s socialnimi partnerji dvignila minimalno plačo za 1,8 %, tako da sedaj znaša 804,96 evrov bruto.

  • Kako odkriti skriti trg dela?

Skriti trg dela predstavljajo delovna mesta, ki se ne oglašujejo. Le-teh je vedno več in na to kot država ne moremo vplivati.  Delovna mesta na skritem trgu dela je mogoče poiskati predvsem s pomočjo mreženja – spoznavanja in druženja z ljudmi,  spletnih strani, forumov, družbenih omrežij, zaposlitvenih sejmov,  neposredne komunikacije s kar najširšo mrežo oseb: prijatelji, sorodniki, znanci, sosedi, bivši sodelavci, strokovnjaki, soudeleženi v društvih. Pozitiven pristop je tudi, da posameznik sam naredi prvi korak, stopi v neposredni stik z delodajalcem in mu se predstavi kot pridobitev za podjetje.

Ravno na skritem trgu dela imajo mladi še posebno prednost, saj razpolagajo z večjo mrežo socialnih stikov, so bolj vešči brskanja po spletnih straneh in so bolj prisotni na družbenih omrežjih.

Zavod RS za zaposlovanje v postopku svetovanja brezposelnim osebam svetuje, da poleg ustaljenih/tradicionalnih metod iskanja zaposlitve in  iskanje zaposlitve razširijo tudi na skriti trg dela . Več nasvetov  o možnih načinih in krajih iskanja zaposlitve je zavod strnil v priročniku “Spleti svojo kariero – Kje in kako iščem zaposlitev” , ki je dostopen tudi na spletu:

http://bit.ly/1oybM4r #veščine #iskanja #zaposlitve

  • Glede na brexit in to, da se tudi v Franciji kandidatka za predsednico poteguje za izstop iz EU, me zanima, kako naj mladi še verjamemo v zaposlitve na področjih EU – ali obstajajo možnosti, da nam bodo te na voljo čez 10, 20 let?

Ne glede na usodo EU je globalni trg in s tem tudi mobilnost delovne sile realnost, ki se je moremo izogniti, ne glede na prihodnost EU.

  • Predvsem za g. Cerarja: Prebivalstvo se stara, brezposelnost med mladimi pa je še vedno precej velika, kakšne so možnosti ureditve pokojninske blagajne za lažjo upokojitev starejših in sprostitev mest na trgu za mlade?

Najprej je treba poudariti, da izpraznjeno delovno mesto starejšega delavca, ki se je upokojil, še ne pomeni tudi prostega delovnega mesta za mladega. V teoriji se ta pojav imenuje starostno zaposlitveni paradoks, v realnosti pa se kaže predvsem v tem, da države, kjer je ugotovljena visoka stopnja zaposlenosti starejših, beležijo tudi precej visoko stopnjo zaposlenosti mladih (primer so skandinavske države). Z vidika delovanja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je potrebno zagotoviti predvsem to, da se vzpostavi dolgoročna javnofinančno vzdržna pokojninska blagajna, ki bo vzbujala zaupanje tudi pri mladih generacijah in tako zagotovila tudi njihovo participacijo v okviru solidarnosti, ki predstavlja temelj dokladnega sistema pokojninskega zavarovanja. Vlada je pristopila k aktivnostim za vzpostavitev dolgoročno vzdržne pokojninske blagajne, ki bi vsem generacijam zagotavljala primeren dohodek po upokojitvi, začetek le-teh pa predstavlja objava Bele knjige o pokojninah in trenutno odvijajoča se razprava glede predlaganih rešitev, ki jih vsebuje.

  • V Sloveniji že leta opažamo trend bega možganov in izgubljanje našega visoko izobraženega mladega prebivalstva. Poleg tega je naša rodnost popolnoma netrajnostna, priseljevanje tujcev skoraj nezaželeno, politika ponovnega priseljevanje neobstoječa, s tem, da neke enotne demografske politike v naši državi nimamo. Glede na to, da se ta problem nanaša na samo prihodnost Slovenije, me zanima, kako pomemben problem je to v vaši politiki in kaj delate oz. nameravati narediti, da bi se soočili s problematiko zaskrbljujočega upada prebivalstva.

Globalizacija in odprtost evropskih meja odpirata velike možnosti zaposlovanja izven države. Ta trend je še posebej značilen za mlade, ki svoje priložnosti velikokrat iščejo že med študijem, preko različnih programov izmenjav. V zadnjem času je opaziti zanimanje za delo v tujini, kar je posledica  manjših zaposlitvenih možnosti v času krize. Z boljšimi pogoji na domačem trgu dela in večjo ponudbo kvalitetnih delovnih mest, pričakujemo, da se bo trend izseljevanja zaradi zaposlitve zmanjšal oziroma vrnil na raven pred krizo.

Bega možganov v celoti ni možno preprečiti. Na odhode v tujino tudi ne moremo gledati kot na nekaj negativnega, saj mladi s tem pridobijo dragocene izkušnje in poznanstva, pridobijo na samozavesti in prečnih kompetencah. Pomembno je spodbujati mlade, da se izobražujejo, usposabljajo in dopolnjujejo svoje znanje tudi v tujini (izmenjava znanj), vendar pa je ključno, da le-te znamo privabiti nazaj v domovino in jim ponuditi nove izzive za delo in njihov razvoj. Bistveno je najti tiste dejavnike, ki bodo privlačni za ohranjanje oziroma vračanje izobražene delovne sile, predvsem mlade generacije, v domovino.  Delodajalci morajo prepoznati dodano vrednost tistih, ki se vrnejo, jim ponuditi ustrezna delovna mesta, ki omogočajo posameznikov karierni razvoj in napredek ter jim zagotoviti primerno plačilo za delo.

Poleg kvalitetnih delovnih mest pa na odločitev za vrnitev nazaj v domovino vplivajo tudi drugi dejavniki, ki zagotavljajo kvaliteto življenja. Zelo pomembna je ustrezna štipendijska politika, politika trga dela, ki je v zadnjih letih doživela pomembno reformo, ki odpravlja nekatere vzroke segmentacije trga dela,  in družinska politika, ki je v Sloveniji izredno ugodna v primerjavi z večino drugih držav (višina starševskih nadomestil, daljši čas dopusta za nego otroka… ).

Treba pa je zagotoviti tudi ustrezno šolsko politiko (spodbujanje vlaganje v raziskave in razvoj, podjetniško miselnost), gospodarsko politiko, (spodbujanje inovacij, zagotoviti ustrezno podjetniško okolje in tehnološki razvoj), davčno in stanovanjsko politiko…

  • Kako se bo EU spopadla z vedno hitrejšim in uspešnejšim razvojem robotike, ki bi olajšala življenje Evropejcev in hkrati zmanjševala število delovnih mest (npr. v prevozništvu je zaposlenih veliko ljudi, ki bi jih lahko v prihodnosti zamenjala samo vozeča vozila)?
  • Kako bo EU reševala problematiko presežka delovne sile zaradi avtomatizacije delovnih procesov in kakšna bo strategija znotraj izobraževalnega procesa kot odgovor na avtomatizacijo?

V prihodnje pričakujemo predvsem problem pomanjkanja delovnih mest za nižje kvalificirano delovno silo, zato je potrebno problem nasloviti v prvi vrsti preventivno, že v izobraževalnem sistemu. Spodbujati je treba mlade k izobraževanju vsaj do poklicne izobrazbe, učne načrte pa prilagoditi tako, da bo pridobljeno znanje omogočalo prilagodljivost delavcev in zaposlitev na različnih delovnih mestih. Z ukrepi politike zaposlovanja pa se brezposelnim osebam brez ustreznim kompetenc za zaposlitev nudi možnost dodatnega usposabljanja za potrebe delodajalcev, prekvalifikacija, vrnitev v izobraževalni sistem (npr. PUM) ipd.

  • Koliko sredstev konkretno boste v prihodnjem letu namenili večji zaposljivosti mladih in na katerih projektih bodo ta porabljena?

Mladi, ki so prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, se lahko vključujejo v raznovrstne programe aktivne politike zaposlovanja (APZ)  kot prednostna skupina in podatki kažejo, da so ravno mladi največji koristniki ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V letu 2016 je bilo v ukrepe APZ vključenih 6.193 brezposelnih mladih, starih do 29 let, kar znaša kar 31,2 % vseh vključenih v programe APZ.

Najpomembnejši izmed dolgoročnih ukrepov Jamstva za mlade je ukrep Krepitev svetovalnega dela z mladimi na zavodu, ki se nadaljuje tudi v obdobju 2016 -2020, s posebnim poudarkom na svetovalnem procesu aktivacije mladih brezposelnih ter ponovnem aktiviranju dolgotrajno brezposelnih mladih.

V letu 2017 bo za ukrepe Jamstva za mlade na voljo več kot 62 milijonov evrov. Ukrepi, ki so trenutno za mlade že na voljo in ukrepi v pripravi so objavljeni na spletni strani Junaki zaposlovanja: www.junakizaposlovanja.si in spletni strani ZRSZ: https://www.ess.gov.si/mladi.

  • Študentsko delo med počitnicami v vseh državah EU.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov v državah Evropske unije je urejeno zelo različno (kot pogodba o zaposlitvi, delo agencijskih delavcev, …). V Sloveniji lahko dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih v času izobraževanja opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov.

  • Zakaj se EU in Slovenija ne usmerjata v zagotavljanje dostojnih delovnih mest za mlade, temveč spodbuja kratkotrajne ukrepe, fleksibilizacijo trga dela in podobno?

Zavedamo se, da je ključni izziv v obdobju gospodarskega okrevanja po krizi, kako vplivati na ponudbo kakovostnih delovnih mest z vidika posameznikove poklicne poti. Kakovostna zaposlitev temelji na pogodbi o zaposlitvi, ki zagotavlja vse pravice socialnega zavarovanja in ustrezno plačilo za delo, ter ustreza ravni in smeri izobrazbe. Z Akcijskim programov za pripravništva se je že pristopilo k nekaterim ukrepom, ki zagotavljajo dostojnost dela (npr. ukinjanje volonterskih pripravništev).

Tudi na področju aktivne politike zaposlovanja stremimo h kvalitetnim zaposlitvam za mlade. V naslednjih letih bo poudarek predvsem na trajnejših oblikah zaposlovanja, ki zagotavljajo socialno varnost mladih. S tem namenom bo v kratkem objavljeno javno povabilo »Spodbujanje trajnega zaposlovanja mladih«, ki bo delodajalcem omogočal pridobitev subvencije ob zaposlitvi mladih brezposelnih oseb za nedoločen čas.

Ukrepe APZ vseskozi spremljamo, evalviramo in prilagajamo potrebam na trgu dela. Zavod RS za zaposlovanje vsako leto pripravi oceno učinkovitosti preteklih programov subvencioniranja na podlagi uvedbe kontrolnih skupin, z namenom ugotovitve, kako so se zaposlovale osebe iz istih ciljnih skupin, ki niso bile vključene v program subvencionirane zaposlitve. Pomemben indikator uspešnosti ukrepov je tudi ohranitev zaposlitev po preteku vključitve v program – s tem namenom vključene osebe spremljamo še do 2 leti po zaključku programa. Ocena učinkovitosti programov, so del vsakoletnega poročila o izvajanju ukrepov na trgu dela.

  • Varčevalni ukrepi, usmerjeni s strani EK, so krizo zaostrovali, povečali brezposelnost med mladimi in ustvarili več žrtev krize-ali se namerava z varčevalnimi ukrepi nadaljevati?

Varčevalni ukrepi, ki so omejili možnosti zaposlovanja v javnem sektorju, so vplivali tudi na nižje možnosti zaposlovanja mladih, predvsem terciarno izobraženih žensk, ki se najpogosteje zaposlujejo v javni upravi. Delež le-teh se je v času krize precej povečal. Z ukrepi APZ in Jamstva za mlade, s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada, smo zagotavljali pripravništva v socialnem varstvu in vzgoji in izobraževanju.

  • Ali bo Slovenija v prihodnje kaj bolj prilagojena fleksibilnim oblikam dela in ali bodo tudi te imele take pravice in socialno varnost, kot jo imajo redne zaposlitve? Npr. pridobivanje stanovanjskega kredita, bolniška, dopust itd.

Destandardizacija načinov zaposlovanja in organizacije dela je posledica ekonomskih in družbenih sprememb. Slovenija si v navedenih okoliščinah prizadeva dodatno okrepiti nadzorne institucije na trgu dela ter vzpostaviti pravni okvir, ki bo omogočal učinkovit nadzor in sankcioniranje kršiteljev na področju nezakonite uporabe atipičnih oblik dela. Ob tem je treba pristopiti k identifikaciji in odpravi morebitnih sistemskih razlogov za takšno ravnanje na strani delodajalcev in delavcev. Hkrati pa se je treba zavedati, da se narava in vsebina dela spreminjata, kar neposredno vpliva tudi na spremembe razmerja delavec – delodajalec, ter da ni mogoče vsake uporabe atipične oblike dela neposredno označiti kot neustrezne ali prekarne. Naloga države in nenazadnje socialnih partnerjev pa je, da v primerih namenske in zakonite uporabe atipičnih oblik dela zagotovijo dosledno spoštovanje pravnih, ekonomskih in socialnih standardov na vseh ravneh. Doseganje ustreznega ravnovesja na tem področju pa predstavlja enega ključnih izzivov Slovenije na trgu dela v prihodnosti.

  • Kje vidite napake Slovenije pri učinkovitejšemu povezovanju mladih v evropske programe za mlade?

Slovenija še vedno premalo izkorišča možnosti za mobilnost. V prihodnje bi veljalo razmisliti, da se večja pozornost pri spodbujanju mobilnosti nameni tudi tistim, ki nimajo dovolj dobrega dostopa do programov, predvsem mladim z manj priložnostmi, seveda pa mora odstotek mladih, ki sodelujejo v programih mobilnosti naraščati.

  • Tako RS kot EU sta predvsem s shemo za zaposlovanje mladih pripomogli k zmanjšanju števila brezposelnih med mladimi, subvencije Slovenije imajo pozitiven učinek (nekoliko višje bi ga imele še več), a kljub temu da ima več mladih zaposlitev, je v nekaterih državah EU, izrazito denimo Italiji ali Sloveniji najtežavnejše začeti svoje samostojno življenje predvsem zaradi previsokih cen stanovanj. Mladi si ne morejo privoščiti nakupa lastnega stanovanja ali dobiti kredita zanj, zato dlje ostajajo pri starših. V nekaterih skandinavskih državah imajo to problematiko relativno dobro rešeno, pri nas denimo pa si zavoljo tega mladi ne morejo ustvariti niti samostojnega življenja, niti družine. Zato gospodu Cerarju: Ali bo Slovenija pomagala mladim pri osnovi za samostojno življenje kot skandinavske države in ali je bilo o tej problematiki kaj razprav/prizadevanj v vladi?

Za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje stanovanjske problematike mladih, je bila ustanovljena Delovna skupina za mlade za izvedbo pilotnih projektov po Resoluciji o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025.  Delovno skupino pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor, sestavljajo še predstavniki Stanovanjskega sklada RS, Urada za mladino RS, Mladinskega sveta Slovenije, Študentske organizacije Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije. V okviru Delovne skupine za mlade se trenutno izvajata dva pilotna projekta: Pilotni projekt zagotovitve ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in pilotni projekt za zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mlade.

Aktivno državljanstvo

  • Kako gledata na uresničevanje potrebe po aktivnem državljanstvu mladih?

Na Uradu RS za mladino in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potrebo po aktivnem državljanstvu mladih prepoznavamo kot izjemno pomembno že daljše obdobje in skušamo na različne načine le-to tudi podpirati. Kot primer lahko omenimo tako področja, ki jih je opredelil Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (npr. avtonomijo mladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev itn.), zaveze Nacionalnega programa za mladino v smislu ciljev in prioritetnih področij kot tudi pridobitev sredstev iz Evropskega socialnega sklada za podporo projektom s področja državljanskih, socialnih in kulturnih kompetenc v obdobju 2009 do 2012, javnega razpisa za izbor operacij s področij socialnih in državljanskih kompetenc mladih v letu 2014 ter Javni razpis za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016–2018.

Prednosti spodbujanje aktivnega državljanstva mladih vidimo na strani posameznika v boljši inkulturaciji, socializaciji, prevzemanju družbenih vrednot, izboljšanju kompetenčne opremljenosti, graditvi socialne mreže ter zavesti posameznika kot dela družbe.

Z vidika družbe pa vidimo prednosti predvsem v spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, vzpostavljanju novih vzorcev, pri čemer je še posebej pomembno, da se zagotavlja pluralnost na ravni posameznih enot, kjer prebivalci živijo.

  • Zakaj v šolah pred faksom (srednje šole) ne obstaja izbirni predmet ali kakršni koli tečaji, ki bi predstavljali delovanje EU (politika, ekonomija, zunanji odnosi, mentaliteta) včasih in tudi sedaj, da se s tem spodbudi in izobrazi trenutno v večini pasivno mladino k aktivnemu sodelovanju v EU?

V naboru izbirnih predmetov v gimnazijskih izobraževalnih programih je tudi izbirni predmet Evropske študije, omenjena vsebina pa je zajeta tudi v obveznih izbirnih vsebinah kot sta Državljanska kultura ter Vzgoja za mir, družino in nenasilje. Dijaki poklicnih in strokovnih šol pa se z omenjenimi vsebinami srečujejo (in izobražujejo) skozi različne interesne dejavnosti. Seznanjanje srednješolske mladine z delovanjem EU praviloma poteka skozi medpredmetne povezave s posameznimi predmeti kot sta npr. sociologija ali zgodovina, ali po svoji prostovoljni odločitvi skozi izbirne predmete, izbirne vsebine ter interesne dejavnosti, ter po posebnih ponudbah posameznih šol.

Sicer pa je sodelovanje mladih v EU predvideno skozi programe za mlade in skozi strukture za mlade. Izpostaviti velja, da del programov, ki jih izvajajo nekatere organizacije v mladinskem sektorju, spodbujamo z javnim pozivom za sofinanciranje mladinskega dela. Prav tako je spodbujanje participacije mladih zaveza v okviru nacionalnega programa za mladino. Izpostavljamo tudi, da je to del procesa strukturiranega dialoga, ki pripomore h krepitvi mehanizmov posvetovanj z mladimi.  Strukturirani dialog je proces participacije mladih pri oblikovanju ukrepov mladinske politike na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Slovenska mladina je v strukturah za mlade zastopana dobro, dvakrat smo imeli celo predsednika evropskega mladinskega sveta, dobro koristimo tudi evropske programe za mlade, kot je recimo Erasmus.

  • Evropska komisija mladim ponuja ogromno priložnosti, kljub vsemu pa odločitve potekajo na višji ravni in posledično odločitve niso blizu mladim in ne rešujejo problematike na zadosten način. Evropska komisija bi morala razmisliti o vpeljavi instituta “visokega predstavnika za mladino”. Ta bi po vzoru Odposlanca za mladino pri OZN na najvišji ravni pri Evropski komisiji skrbel za skladnost politik in reprezentativnost mladih. Kakšno je vaše stališče, ali bi podprli tak predlog?

Vzpostavitev takega instituta je v pristojnosti Komisije, na vsak način pa bi Slovenija to podprla, saj že zdaj namenja veliko pozornosti vprašanjem mladih, tako v okviru politik EU kot v okviru pozitivne agende za Zahodni Balkan.

Menimo, da mora vsak posameznik prevzeti del odgovornosti za uporabo mehanizmov, ki so na voljo, prav tako pa morajo uporabo teh mehanizmov spodbujati tudi akterji, ki imajo to možnost, tako nacionalne vlade, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, šole kot seveda tudi Evropska komisija.

Ostalo

  • Is the circular economy the right solution for a waste management?

Menimo, da je krožno gospodarstvo prava rešitev za ravnanje z odpadki. Vendar pa je koncept krožnega gospodarstva več kot samo urejanje z odpadki. Pojem »krožnega gospodarstva » v katerem se nič ne zavrže, je ključnega pomena pri prizadevanju za povečanje učinkovitosti rabe virov. Preprečevanje nastajanja ter ponovna uporaba ter recikliranje odpadkov omogočajo družbi pridobivanje snovi in materialov iz obstoječih že proizvedenih virov. Pri tem se zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se zmanjšuje s tem rabo energije in negativni vplivi na okolje.  Vendar pa so za prehod na krožno gospodarstvo potrebne spremembe celotnih oskrbovalnih verig, ki zajemajo celoten življenjski krog izdelkov vključno z zasnovo izdelkov in izbiro materiala in ne samo faze po prenehanju njihove uporabe – in s tem nastalih odpadkov.

Globalno povpraševanje po naravnih virih zelo strmo narašča. V 20. stoletju se je svetovno prebivalstvo povečalo za 4-krat, gospodarska proizvodnja za 40-krat, poraba fosilnih goriv 16-krat in poraba vode za 9-krat. Enak trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Do leta 2050 bo globalno prebivalstvo naraslo na 9,6 milijard ljudi in jasno je, da bo linearni gospodarski model (izkoplji, porabi, zavrži) kmalu naletel na svoje meje, ker temelji na izkoriščanju surovin in vedno večjem obsegu proizvodnje dobrin s kratko življenjsko dobo.

Evropska komisija je v decembru 2015 sprejela nov ambiciozen sveženj ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo, med temi ukrepi je večji del predlogov sprememb s področja odpadkov, z namenom, da bi evropskim podjetjem in potrošnikom pomagala pri prehodu h krožnemu in s tem konkurenčnejšemu gospodarstvu, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Ukrepi naj bi prispevali k »zaprtju zanke« življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi hkrati za okolje in gospodarstvo.

Sveženj prinaša spremenjene zakonodajne predloge o odpadkih z ambicioznimi cilji: skupni cilj EU do leta 2030 je 65 odstotkov recikliranja komunalnih odpadkov, 75 odstotkov recikliranja odpadne embalaže in zavezujoč cilj zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, na največ 10 odstotkov komunalnih odpadkov. V tem tednu je Evropski parlament sprejel še ambicioznejše cilje, vendar zakonodajni postopek še ni zaključen.

Učinkovita raba virov, ki jo koncept krožnega gospodarstva celovito obravnava, je v ospredju skoraj vseh dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor. MOP, kot resorno ministrstvo za ohranjanje naravnih virov, mora biti pomemben resor z jasno vizijo, kako te vire ohraniti, vendar pa pri tem ne sme biti osamljeno. Da bi postavili okvir in usmeritev k integraciji okoljskih ciljev tudi drugim politikam, smo pripravili Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada sprejela oktobra 2015. Prav tako je bil junija 2016 sprejet Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov, sprejet v juniju 2016,  sta instrumenta za izpolnitev preprečevanja nastajanja odpadkov, zagotavljanje predpisanega ravnanja z odpadki in dosego ciljev ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2020 oz. 2030. Program sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem. Ministrstvo za okolje in prostor se je v novembru lani včlanilo tudi v Ellen McArthur fundacijo, eno vidnejših svetovnih organizacij za izvajanje politike krožnega gospodarstva.

  • According to the waste management hierarchy, landfilling and incineration are the least preferable option and should be limited to the necessary minimum. Recycling should be implemented in the states regulations, also in Slovenia!

Slovenija je pri ločenem zbiranju odpadkov, zmanjšanju odlaganja odpadkov in zvišanju predelave in recikliranja odpadkov dosegla dober napredek pri ravnanju z odpadki. V zadnjih 13-ih letih je znašal delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov od 9% v letu 2002 do 69% v letu 2015. Namen ločenega zbiranja odpadkov je, da se iz odpadkov v čim večji meri izločijo odpadki, primerni za recikliranje in druge postopke predelave. V Sloveniji se je odlaganje odpadkov, ki je po hierarhiji odpadkov najmanj zaželjen postopek ravnanja z odpadki, od leta 2006 zmanjšalo za 75%. Prav tako se je občutno zmanjšalo tudi število odlagališč, na katerih so bili v posameznem letu odloženi odpadki.”Pomemben uspeh države je, da sprejme in izvaja takšne ukrepe, da odpadki sploh ne nastanejo, če pa že nastanejo, je najboljša možnost recikliranje v materiale ali proizvode za isti ali drugačen namen. Slovenija je v letu 2015 reciklirala 54% svojih odpadkov, kar jo uvršča na 3. mesto med evropskimi državami (boljši sta samo Avstrija in Nemčija).

Slovenija vlaga znatna sredstva v razvoj obnovljivih virov energije, trenutno na ravni 150 milijonov evrov na leto, predvidoma pa se bo ta znesek povečal na do 180 milijonov v letu 2019. Podpiramo vse pobude za dodaten razvoj obnovljivih virov energije, primer tega je tudi uvedba tako imenovanega netomerjenja. Na podlagi Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki se je pričela uporabljati 15. januarja 2016, se je do konca koledarskega leta pričelo samooskrbovati z lastno električno energijo iz OVE 135 končnih odjemalcev skupne moči 1.093 kW (vloženih pa je bilo 313 vlog, skupne moči 2694 kW).

Glede na dejstvo, da je bilo leto 2016 prvo leto ukrepa in da so deležniki ukrep šele spoznavali, je število priključenih naprav za samooskrbo zadovoljivo. Iz teh naprav je bilo po izračunu Borzena pridobljenih novih 593.840 kWh čiste električne energije, v glavnem z izkoriščanjem sončne energije. V letu 2017 pričakujemo razmah tega ukrepa, saj sta ponudnika električne energije Gen-I in Petrol stopila v dogajanje s svojima poslovnima modeloma, prav tako pa se bo pri Eko skladu lahko pridobilo nepovratno investicijsko podporo za postavitev naprave.

Kar zadeva opustitev fosilnih virov pa je treba poudariti, da so ta goriva vezana predvsem na promet. Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja Strategijo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki postavlja cilje za postopen prehod na alternativna goriva tudi v prometu. Poleg strategije se pripravljajo tudi konkretni ukrepi, s katerimi se bo spodbujala predvsem elektro mobilnost z demonstracijskimi projekti za vozila na vodik.

Več
Odgovori na vprašanja – Evropska komisija

Odgovori na vprašanja – Evropska komisija


Objavljeno dne: 14. 3. 2017

Objavljamo odgovore na zastavljena vprašanje pred in na Dialogu z državljani, ki je potekal 2.32017, med mladimi in predsednikom Vlade RS Slovenije,  dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Evropske komisije Jeanom- Claudom Junckerjem ter evropsko komisarko za promet, Violeto Bulc o Prihodnosti EU in mladih.

Odgovore je pripravilo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji:

  • Kako močna je podpora Evropske komisije pri razvoju pete generacije telekomunikacijskih sistemov (5G), koliko denarja namerava vložiti v ta razvoj?

Digitalni notranji trg je ena glavnih prednostnih nalog Evropske komisije. Cilj je, da bi do leta 2020 5G čim širše zaživel. Evropska komisija je

  • predlagala prenovo obstoječih telekomunikacijskih pravil EU,
  • sprejela akcijski načrt »5G for Europe Action Plan«
  • zavzemamo se za usklajevanje spektra v EU – ključno za zagotavljanje brezžične pokritosti in novih čezmejnih storitev.
  • V okviru sheme WiFi4EU bodo lahko lokalne skupnosti po vsej Evropi kmalu zaprosile za finančna sredstva za opremo javnih prostorov z brezplačnim brezžičnim dostopom do interneta.

Ocenjujemo, da bo posodobljen regulatorni okvir spodbudil industrijo k vlaganju. Poleg tega komisija namenja sredstva za razvoj  nove generacije tudi skozi javno zasebna partnerstva. A tudi države članice bodo morale podvojiti svoja prizadevanja za izpolnitev ciljev glede usklajenega dodeljevanja spektra. Kako digitalna je trenutno Evropa, lahko preverite v našem sveže objavljenem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe.

Več o 5G v EU in možnostih financiranja: 1, 2

 

  • Can you tell us about EU Solidarity Corps?  

ENG: The European Solidarity Corps is the new European Union initiative which creates opportunities for young people to volunteer or work in projects in their own country or abroad that benefit communities and people around Europe. You can register for the European Solidarity Corps when you are 17 years old, but you cannot start a project until you are over 18. European Solidarity Corps projects will be available to people up to the age of 30 years old.

After completing a simple registration process on a dedicated webpage, European Solidarity Corps participants could be selected and invited to join a wide range of projects, such as helping to prevent natural disasters or rebuild afterwards, assisting in centres for asylum seekers, or addressing different social issues in communities.

Projects supported by the European Solidarity Corps can last from two to twelve months. They will usually be located within the European Union Member States. There are two ways to register: as a volunteer or in as an occupational work, such as traineeship, apprenticeship or employment. At the end of the participation, each participant wil lreceive a certificate.

You can find out detailed information and the on-line registration tool on the website, here. We advise you carefully read the information and the list of frequently asked questions. If you still have questions, there is an “Ask a question” feature to get your answers. Here is also a video that shows you how to register.

SLO: Evropska solidarnostna enota je nova pobuda Evropske unije, ki mladim omogoča prostovoljsko delo ali sodelovanje pri projektih v svoji državi ali tujini v dobro skupnosti in ljudem po vsej Evropi. Mladi, ki želijo sodelovati v evropski solidarnostni enoti, morajo podpreti poslanstvo enote in se strinjati z njenimi načeli.

V evropsko solidarnostno enoto se lahko registrirajo mladi v starosti 17 let, vendar lahko pri projektu sodelujejo šele z dopolnjenim 18. letom. V projektih evropske solidarnostne enote lahko sodelujejo osebe do 30. leta starosti. Po opravljenem postopku registracije bomo udeležence evropske solidarnostne enote izbrali in morda povabili k sodelovanju v različnih projektih; lahko bodo denimo sodelovali pri preprečevanju naravnih nesreč in poznejši obnovi, pomagali v azilnih domovih ali reševali različna socialna vprašanja v skupnostih. Projekti v okviru evropske solidarnostne enote trajajo od dveh mesecev do enega leta ter se običajno izvajajo v državah članicah EU. Projekte bodo vodile organizacije, ki smo jih preverili in pooblastili za vodenje projektov evropske solidarnostne enote.

Evropska solidarnostna enota združuje dva dopolnjujoča se sklopa: prostovoljske in poklicne dejavnosti. Sklop prostovoljskih dejavnosti mladim ponuja priložnost, da dva do dvanajst mesecev opravljajo prostovoljsko dejavnost za poln delovni čas v drugi državi. Temelji na evropski prostovoljski službi (iz programa Erasmus+) in drugih programih financiranja EU. Sklop poklicnih dejavnosti bo mladim ponudil priložnost za zaposlitev, delovno prakso ali vajeniško delo v različnih sektorjih, ki se ukvarjajo s solidarnostno naravnanimi dejavnostmi in potrebujejo zelo motivirane mlade ljudi s socialnim čutom. Sklop poklicnih dejavnosti se bo vzpostavljal postopoma prek partnerstev z javnimi organi, nevladnimi organizacijami in gospodarskimi organizacijami v teh sektorjih.

Več informacij o evropski solidarnostni enoti [Pogosta vprašanja].

V pomoč pri registraciji vam je tudi video.

  • Kvalifikacijska direktiva Sveta Evropske unije iz leta 2011 navaja, kot enega izmed temeljnih ciljev EU v naslednjih letih, oblikovanje skupne azilne politike, ki bi, med drugim, spoštovala načela Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Ženevsko konvencijo o statusu beguncev. Kako komentirate val novih azilnih politik v številnih državah članicah EU, med njimi tudi Slovenije, ki so v nekaterih primerih tudi neskladne s prej omenjenima mednarodnima pogodbama ter ciljem skupne azilne politike? Ogrožajo legitimnost EU in mednarodnih pravnih norm?

Odgovor Evropske komisije: Evropska komisija si dosledno prizadeva za usklajen evropski odziv v zvezi z migrantskim valom, ob polnem spoštovanju pravic iz obeh Konvencij. Lani je tako začela postopek reforme skupnega evropskega azilnega sistema, ki bi omogočal pošten in trajnosten sistem dodeljevanja prosilcev za azil državam članicam, okrepitev mandata Evropskega azilnega podpornega urada ter nadaljnjo uskladitev azilnih postopkov in standardov. Ti ukrepi naj bi pomagali oblikovati enake pogoje v vsej Evropi in zmanjšati dejavnike privlačevanja za nedovoljena sekundarna gibanja. Komisija je opredelila tudi ukrepe za zagotovitev varnosti in dobrega upravljanja na poteh za zakonite migracije v Evropo. Predlagala je vzpostavitev vzdržnega in pravičnega sistema za določanje države članice, odgovorne za prosilce za azil, doseganje večje konvergence in zmanjšanje iskanja najboljših pogojev za pridobitev azila, preprečevanje sekundarnih gibanj znotraj EU, nove pristojnosti evropske agencije za azil, okrepitev sistema Eurodac, vzpostavitev skupnega postopka za mednarodno zaščito, enotne standarde za zaščito in pravice, ki se priznavajo upravičencem do mednarodne zaščite, ter nadaljnje usklajevanje pogojev za sprejem v EU. O predlogih reforme zdaj razpravljajo predstavniki držav članic (Svet EU) in pa evropski poslanci. Nova pravila bodo začela veljati po zaključku zakonodajnega postopka.

Več o reformi evropskega azilnega sistema najdete na: tukaj   oz.  tukaj.

  • Kje vidita, vsaj okvirno, sporazum držav članic EU o ureditvi vprašanja obravnavanja migrantov in beguncev – bolj v smer zaostrovanja nadzora zunanje meje ali zaostrovanje kontrole notranjih mej? Ter ali do soglasja o skupnih pravilih na to temo sploh lahko pride?

Odgovor Evropske komisije: O morebitnih odločitvah držav članic Evropska komisija ne more ugibati oz. jih komentirati. Več informacij o aktivnostih na področju migracij in notranjih zadev najdete tukaj.

  • Kakšen bo ukrep v primeru novega begunskega vala?

Odgovor Evropske komisije: O hipotetičnih situacijah ne moremo odločati v naprej, je pa upravljanje migracij skupna odgovornost mednarodne skupnosti, ne le držav članic EU, ampak tudi držav, ki niso članice EU, držav tranzita in izvora migrantov, ter tudi drugih držav. Evropska agenda za migracije s kombinacijo notranje in zunanje politike določa celovit pristop k soočanju s povečanimi migracijskimi tokovi. Temelji na medsebojnem zaupanju in solidarnosti med državami članicami in institucijami EU.  Več o evropski agenda za migracije: 1, 2, 3

 

  • Kako naj EU postopa pri oblikovanju svobodne in suverene države Palestine, ko Izraelski ministri in lider z ratificiranjem takšnih in drugačnih pravnih aktov v Knessetu govorijo o tem, da je “two solution state” mrtva oziroma stara ideja?

Cilj EU ostaja rešitev dveh držav kot edina možna in realna rešitev. Po njej bi Izrael in samostojna, neodvisna, demokratična Palestina živeli skupaj v miru, varnosti in dobrih odnosih s sosednjimi državami. Zato so potrebna neposredna pogajanja in politični proces, kot so potrdila tudi priporočila bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta (EU, ZDA, ZN, Rusija) lansko poletje. Izpolnitev priporočil bi pokazala jasno zavezanost obeh strani k mirni rešitvi spora, novemu obdobju medsebojnega zaupanja in ustvarjanju pogojev za pogajanja, ki bi razrešila vsa odprta vprašanja, vezana na vprašanja statusa. EU podpira vsa prizadevanja v tej smeri in bližnjevzhodni mirovni proces ohranja kot prioritetno nalogo. Več tukaj.

  • Čemu EU zavzema tako strogo stališče pri odnosih z Rusijo, kljub dejstvu da Evropa kmalu ne bo več glavna porabnica plina, saj se sklepa vse več poslov med Rusijo in Kitajsko in obstaja možnost, da se Rusija preprosto odloči za povratne sankcija?

EU je spremenila politiko do Rusije, ker je slednja s svojim ravnanjem v Ukrajini – predvsem z nezakonito priključitvijo Krima ter agresijo na vzhodu Ukrajine – hudo prekršila mednarodna pravila, temeljne vrednote in načela. V odziv je EU sprejela več diplomatskih in targetiranih restriktivnih ukrepov, z jasnim sporočilom, da ravnanje v nasprotju z mednarodnimi pravili in načeli ni sprejemljivo. Ključ za spremembo pristopa EU je polno spoštovanje sporazumov iz Minska, kjer je Rusija ena od podpisnic. Države članice so se sicer dogovorile za pet vodilnih načel za odnose z Rusijo v spremenjenih okoliščinah: poleg spoštovanja sporazumov iz Minska so to še krepitev odnosov z vzhodnimi partnerji, krepitev notranje trdnosti EU, selektivni angažma z Rusijo pri zunanjepolitičnih vprašanjih in na področjih, ki so v interesu EU, ter podpora ruski civilni družbi in stikom med ljudmi. Rusija sicer ostaja med dobaviteljicami plina članicam EU. Omeniti velja, da je Rusija že sprejela povratne ukrepe proti EU na kmetijskem področju, vpliv katerih pa je EU uspešno ublažila. Več tukaj.

  • Kaj pravite na to, da je novi ameriški predsednik Donald Trump za mesto veleposlanika ZDA v Evropski uniji izbral nekoga, ki odkrito zagovarja razpad Evropske unije in jo označuje kot anti-ameriško, kakšno sporočilo po vašem mnenju s tem pošilja Evropski uniji in ali ni morda to sporočilo skrajno neobičajno za zaveznike?

V nasprotju s poročanjem medijev ZDA doslej še niso imenovale kandidata za novega ameriškega veleposlanika pri EU in tako tudi EU še niso obvestile, kdo je kandidat. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini je med nedavnim obiskom v Washingtonu novi ameriški administraciji pojasnila postopke potrjevanja nominacije, ki med drugim zahtevajo aktivno privolitev vseh 28 držav članic EU. Poudarila je tudi, da pričakuje pozitiven in odprt začetek novega obdobja v odnosih med EU-ZDA, zato so potrebne dobre rešitve brez nepotrebnih zapletov.

  • Smiselnost sankcij proti Rusiji – v luči približevanja odnosov med ZDA in Rusijo – ali bo v tem primeru Evropa potegnila kratko? Zakaj EU izraža svojo normativno moč napram Rusiji, hkrati pa brez problema trguje z hudimi kršitelji človekovih pravic, kot je na primer Savdska Arabija? Hinavščina ali zatiskanje uči?

EU je spremenila politiko do Rusije, ker je slednja s svojim ravnanjem v Ukrajini – predvsem z nezakonito priključitvijo Krima ter agresijo na vzhodu Ukrajine – hudo prekršila mednarodna pravila, temeljne vrednote in načela. V odziv je EU, v sodelovanju z enakomislečimi mednarodnimi partnericami, vključno z ZDA, sprejela več diplomatskih in targetiranih restriktivnih ukrepov, z jasnim sporočilom, da ravnanje v nasprotju z mednarodnimi pravili in načeli ni sprejemljivo. Pred ukrajinsko krizo je EU z Rusijo razvijala strateško partnerstvo, eno najbolj tesnih oblik dvostranskih odnosov, ki jo je EU namenila le peščici držav. Strateško partnerstvo EU še vedno vodi z ZDA, in bo v tem duhu sodelovala z novo ameriško administracijo. Obenem pa sedanje obdobje EU vidi tudi kot priložnost za okrepljeno sodelovanje z drugimi partnericami po svetu, recimo v Latinski Ameriki. S tem EU ohranja svojo globalno vlogo, ki temelji na polnem spoštovanju mednarodne varnostne arhitekture, mednarodnih pravil in obveznosti ter temeljnih pravic. Več tukaj.

  • Zakaj evropska zakonodaja ne zagotavlja, da države članice v EU nimajo pravice obdavčevati prihodka, ki se smatra kot maintenance grant, ki si ga je posameznik prislužil z opravljanjem prakse pri instituciji EU?

Davčna politika ne sodi v sklop evropske zakonodaje, temveč je še vedno povsem v pristojnosti držav članic EU. Evropska komisija torej na to, kako posamezna država obdavči ali ne obdavči svoje državljane, nima nobenega vpliva. Pripravniki v institucijah EU (t.i. bluebook trainees) morajo svoje prihodke, ki izhajajo iz opravljenega pripravništva, prijaviti davčnim organom v matični državi. Kako jih ta obdavči, če sploh, pa določi država.

  • Kako dojemata dialog z državljani EU? Kaj je funkcija dialoga in kje vidita prednosti dialoga na ravni EU?

Dialogi z državljani so del politične komunikacije Evropske komisije. Kaj to pomeni? Na dialogih se evropski komisarji in komisarke srečujejo z ljudmi, kjer lahko razpravljajo  o pomembnejših političnih pobudah Komisije in dobijo neposreden odziv javnosti. Tako bolje razumejo skrbi in pričakovanja državljanov na različnih koncih Evrope. Kot pravi podpredsednik Evropske komisije Jyrkki Katainen: “Dialogi mi pomagajo, da ostanem z obema nogama trdno na tleh.” Vendar pa dialogi ne nadomeščajo procesa odločanja v EU, ki ga jasno določajo pogodbe o Evropski uniji.

Kljub temu, da ne gre za dogodke v okviru sistema odločanja, se po vsakem dialogu pripravi povzetek s ključnimi vprašanji  ljudi. Poročilo prejmejo predsednik Evropske komisije, kabineti vseh komisarjev in višji uradniki, objavljeno pa je tudi na spletni strani dialogov: www.ec.europa.eu/citizens-dialogues. Komisarjem dialogi pomagajo, da predloge pobud po potrebi prilagodijo, predvsem pa, da v njih  lažje upoštevajo vidik državljanov in državljank.  Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je  v letu 2015 sodeloval na več dialogih z državljani v okviru pobude za Energetsko unijo. Slišano je lahko vključil v prvo poročilo o stanju Energetske unije, ki je bilo objavljeno novembra 2015.

Proces dialogov se venomer razvija. Na začetku procesa  je bil njihov glavni namen odprta izmenjava, poslušanje državljanov, odgovarjanje na njihova najrazličnejša vprašanja. Pogosto se izkaže, da ljudje EU ali Evropski komisiji pripisujejo moč odločanja v zadevah, ki niso v njunih pristojnosti. Zato so bili tudi priložnost za pojasnjevanje, boljšo informiranost ljudi. Vendar pa se  pričakovanja in potrebe  državljanov spreminjajo in temu sledimo. Tako v Evropski komisiji trenutno razvijamo niz pripravljalnih delavnic za dialoge, na katerih bi bolj poglobljeno razpravljali o specifičnih temah, ki so pomembne za prihodnost EU. Z usmerjenimi in strokovno vodenimi delavnicami želimo omogočiti soustvarjanje vsebine dogodkov  še pred dialogom s komisarjem oziroma komisarko. Tako želimo zbrati vsebinske relevantne predloge državljanov v trenutno izjemno pomembni razpravi o Beli knjigi o prihodnosti EU.

  • Kakšno vlogo pripisujeta strukturiranemu dialogu kot specifičnemu mehanizmu vključevanja mladih v EU?
  • Kaj je po mnenju g. Cerarja in g. Junckerja tisto strateško področje, ki je akutno za slovensko mladino in kakšne rešitve bi lahko prišle v poštev tega področja?
  • Zakaj primanjkuje evropske pozitivne vizije evropskim voditeljem, da bolj pogumno omogočijo prihodnost mladim generacijam in poskrbijo za prihodnost mladih.
  • Kako gledata na uresničevanje potrebe po aktivnem državljanstvu mladih
  • Mladi z manj priložnostmi in iz revnejšega socialnega okolja so v Sloveniji, pa tudi v Evropi pogosto prikrajšani za boljšo prihodnost (izobrazba, zaposlitev, stanovanjske razmere). Ali ima vlada pripravljene konkretne ukrepe za izboljšanje teh razmer in približanje k enakopravnosti vseh mladih?

Na dialogih, kjer so glavne teme povezane z mladimi, se vedno zgodi, da na plano pridejo zelo različna vprašanja, ki jim je zato izjemno težko dati skupni imenovalec in zagotoviti konkretno vključevanje v politike.  Vendar pa mladi nekatere teme izpostavljajo na različnih koncih Evrope in te smo v Komisiji prepoznali in jim dali ustrezno težo.  Brezposelnost mladih in vloga mladih v sodobni družbi sta takšni temi. V odgovor na izražene skrbi in predloge smo v Komisiji v zadnjih letih začeli izvajati več ukrepov.

Pobuda Jamstvo za mlade se zdaj izvaja povsod po EU in že daje prve rezultate. Vanjo je  bilo  od januarja 2014 vključenih 14 milijonov mladih Evropejcev,   9 milijonov je dobilo ponudbo, večino za zaposlitev. Dve tretjini vključenih mladih je 2015 prejelo ponudbo za zaposlitev, dodatno izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo. Pobuda za zaposlovanje mladih je več kot 1.4 milijona mladim po Evropi omogočila neposredno podporo.  Po treh letih pobude se je stanje mladih na trgu dela izboljšalo, danes je v EU približno 1.5. milijona manj mladih nezaposlenih  in 900.000 manj mladih, ki niso vključeni niti v izobraževanje niti v zaposlovanje, deloma tudi po zaslugi Jamstva za mlade.   V primerjavi  z najvišjimi številkami 2013, ko je bilo v EU skupno 24.4% mladih nezaposlenih, je odstotek v drugem četrtletju 2016 padel 18.9%. Še vedno je preveč mladih nezaposlenih,  med državami so tudi pomembne razlike, zato Evropska komisija z ukrepi nadaljuje in države članice poziva, da sprejmejo ustrezne reforme in ukrepe, ki bi izboljšali sliko in mladim dali perspektivo.

–  Evropska solidarnostna enota: na pobudo mnogih mladih, ki želijo izraziti solidarnost po Evropi, smo vzpostavili evropsko solidarnostno enoto, ki bo omogočila mladim do 30. leta, da se udejstvujejo v solidarnostnih projektih bodisi kot prostovoljci bodisi skozi krajše oblike zaposlitve in tako nabrali dragocene prve izkušnje za vstop na trg dela, obenem pa živeli svojo željo, da pomagajo drugim. Od decembra 2016, ko smo vzpostavili portal, se je za to možnost odločilo že več kot 24.000 mladih Evropejcev.  Prvi projekti in napotitve se bodo zgodili že v prvi polovici leta. Naš cilj je, da bi do leta 2020 v evropski solidarnostni enoti sodelovalo 100.000 mladih. Za primer: najbolj priljubljen program Erasmus je prvo leto omogočil 3.400 študentom študij v tujini, do danes pa je v njem sodelovalo že 9 milijonov ljudi.

–  Odzvali smo se na pobudo mladih, da bi moral program Erasmus+  možnost mobilnosti omogočiti večjemu številu mladih, še posebej tistim z manj priložnostmi. Erasmus+ ima zato danes že tesnejšo povezavo s trgom dela v primerjavi s predhodniki. Dijakom in študentom omogoča pripravništva, prakse in podjetniško izkušnjo v tujini, s pobudo ErasmusPro pa bomo letos to možnost še razširili z večjim vključevanjem dijakov poklicnega izobraževanja, da  bi lahko v tujini opravljali daljša obdobja praks in vajeništev. Tudi v neformalnem izobraževanju je večji poudarek na pridobivanju prvih izkušenj, ki jih bodo mladi lahko izkoristili za lažji vstop na trg dela in sodelovanje v družbenem življenju. Mlade vključujemo v razpravo o Erasmusu+ še naprej: do 17. maja povejte svoje mnenje v javnem spletnem posvetovanju o vmesnem pregledu programa in njegovih usmeritvah po letu 2020.

Večja mobilnost mladih po Evropi: Evropska komisija se odziva na to tudi tako, da redno prenavlja portal EURES, evropski portal kariernih priložnosti, in omogoča dodatne storitve. Drop’pin@EURES mladim, ki zaključujejo šolanje ali so na začetku karierne poti, omogoča različne priložnosti po Evropi – pripravništva, vajeništva ali možnosti usposabljanja.  Mladim med 18 in 35 letom, ki iščejo podporo za prvo zaposlitev v drugi državi članici (ter na Norveškem in  Islandiji),  je na voljo shema mobilnosti  Tvoja prva zaposlitev EURES”.

Kako se lahko mladi vključimo v razpravo o prihodnosti EU oziroma o Beli knjigi o prihodnosti EU?

Komisija je objavila Belo knjigo o prihodnosti EU. Ali je kdo mlade o tem sploh kaj vprašal?

 Evropska komisija si želi in spodbuja široko razpravo z državljani in različnimi deležniki o Beli knjigi! Bela knjiga ni predlog, je pogled Komisije na možne scenarije razvoja o prihodnosti EU. Vendar pa se razprava o njej šele začenja – prva je bila prav v Ljubljani na dialogu z mladimi 2. marca, tekla bo vse leto 2017, ko bo že vplivala na letni nagovor predsednika Evropske komisije v Evropskem parlamentu o Stanju v Uniji. Nadaljevala se bo še vse naslednje leto do naslednjih volitev v Evropski parlament 2019. Mladi ste ključna ciljna publika v tej razpravi. Po Ljubljani mladi razpravljajo o prihodnosti EU na predvečer  60. obletnice podpisa rimske pogodbe in ob evropskem vrhu 24.3. v Rimu. Po Evropi, tudi po Sloveniji, se bo zvrstilo več razprav o Beli knjigi o prihodnosti EU, med njimi tudi dialogi z državljani. Mlade vabimo, da se udeležujete teh razprav ali pripravite svoje in poskrbite, da se bo vaš glas v okviru razprav o  Beli knjigi slišal.

Več:

  1. obletnica rimske pogodbe, #EU60

Bela knjiga o prihodnosti Evropske unije

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

 

 

 

 

Več
Zahvala za udeležbo

Zahvala za udeležbo


Objavljeno dne: 8. 3. 2017

Spoštovani,

v veselje nam je, da ste se v četrtek, 2. marca 2017, udeležili dialoga z naslovom Prihodnost mladih in EU, med mladimi in predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Evropske komisije, Jeanom –Claudom Junckerjem in Violeto Bulc, evropsko komisarko za promet.

V imenu organizacijske ekipe se vam iskreno zahvaljujemo za obisk, poslana vprašanja. Upamo, da je dialog dosegel vaša pričakovanja.

Nekaj utrinkov z dogodka je na voljo tukaj.

Vide reportaža:

V naslednjih dneh bomo po najboljših močeh objavili odgovore na neodgovorjena vprašanja.

Navdihuje nas veliko zanimanje za dogodek, saj je bila udeležba nad pričakovanji. Zato ostanite zavzeti in angažirani evropski državljani, ki želijo povedati svoje mnenje, kakšno Evropsko unijo si želijo v prihodnosti.

Razprava o prihodnosti Evropske unije se nadaljuje. #EUdialogues, #prihodnostEU, #mladi.

Želimo vam veliko lepih dni.

 

Z lepimi pozdravi,

Organizacijska ekipa Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Urada Vlade RS za komuniciranje in Mreže MaMa

 

Več
Program

Program


Objavljeno dne: 24. 2. 2017

15.45 –  16.30  Registracija in varnostni pregled

15.45 –  16.45  vstop v dvorano

16.00 – 17.00  ogrevalni program

                         Aktivirajte se: program boste soustvarili tudi vi

                        Povezujejo Manica Janežič Ambrožič, Igor E, Bergant in Nina Pejič.

                        nastop Impro lige

17.00 – 18.30  dialog  s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem

                        Neposredni prenos na 3. programu RTV Slovenija in na mmc.rtvslo.si

                        Facebook live na @evropska.komisija in @VladaRepublikeSlovenije

                        Povezujeta Manica Janežič Ambrožič in Igor E. Bergant.

18.30 – 20.00   druženje,  z nami bosta DJ Disco Durum in Kvalitat.

Twitter, Facebook, Instagram

#EUdialogues, #mladi, #prihodnostEU

Dialog bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku, za tolmačenje bo poskrbljeno.

S potrditvijo vaše udeležbe se strinjate, da ste seznanjeni s tem, da bo dogodek v celoti sneman in fotografiran. Nastali posnetki bodo uporabljeni za nadaljnje komuniciranje evropskih institucij in izvajalcev projekta. Če ne želite biti na nobenem posnetku, prosimo, da opozorite osebje pri registraciji in vhodu, ki vas bo usmerilo v posebej označen del dvorane.

Več