Novice


Odgovori na vprašanja o prihodnosti EU

Odgovori na vprašanja o prihodnosti EU


Objavljeno dne: 21. 3. 2017

Objavljamo odgovore na zastavljena vprašanje pred in na Dialogu z državljani, ki je potekal 2.32017, med mladimi in predsednikom Vlade RS Slovenije,  dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Evropske komisije Jeanom- Claudom Junckerjem ter evropsko komisarko za promet, Violeto Bulc o Prihodnosti EU in mladih.

Odgovore je pripravila Vlada RS:

Evropska identiteta in prihodnost EU

  • Kaj je to Evropa več hitrosti? Kje je (bo) Slovenija?

Evropa več hitrosti pomeni tesnejše povezovanje nekaterih držav članic na posameznih segmentih skupnih politik, ki jih urejajo obstoječe pogodbe. Primer že obstoječe oblike povezovanja samo dela držav članic je na primer viden na področju skupne denarne valute, evra, v t.i. evro-območje je trenutno povezanih 19 držav članic. Slovenija se zavzema za nadaljnje poglabljanje integracije, tudi veljavni zunanjepolitični strateški dokumenti Slovenije so zavezani prizadevanjem, da bi ostali država v najbolj povezanem jedru EU.

Slovenija se zavzema za nadaljnjo integracijo, iz veljavnih zunanjepolitičnih strateških dokumentov izhaja, da si prizadevamo biti država v najbolj povezanem jedru EU. Slovenija že sedaj veliko pozornosti namenja mladim, tako v okviru EU kot v okviru pozitivne agende na Zahodnem Balkanu, njihovo aktivno participacijo pa bomo podpirali še naprej, še posebej o okviru razprav o prihodnosti EU.

  • Menite, da bi za prihodnost EU bilo potrebno zmanjšati količino pristojnosti, ki so jih države prenesle na EU?

Nasprotno, menimo, da bi bilo treba pristojnosti EU dodatno okrepiti. Slovenija se zavzema za nadaljnjo integracijo in bolj povezano EU z močnimi institucijami ter želi ostati v najbolj povezanem jedru EU.

  • I was a participant in the European Youth Convention on the future of Europe in 2002 and 2003, giving a youth perspective on this issue and sending a message to the European Convention that eventually proposed a Draft Treaty establishing a Constitution for Europe. Although such an attempt to have a European constitution failed at that time, president Pahor has this January renewed calls for a European constitution. My question to the guests would be as follows: in light of the impending Brexit negotiations and ever stronger far right calls for more national powers all across the Europe, is it feasible to think that this initiative might succeed this time and if not, then when?
  • Ali vidite v bližnji prihodnosti, novo pogodbo, ki bo reformirala EU, kot je lizbonska?

Trenutno razprave o prihodnosti EU še potekajo, vendar v danem trenutku glede na aktualno vzdušje v državah članicah (porast nacionalizma in EU skepticizma) ne vidimo možnosti soglasja o spremembah temeljnih pogodb EU. Slovenija želi močno, enotno in še bolj povezano Evropo, zato ne izključujemo te možnosti v prihodnje, še posebej če se bo med državami članicami izoblikovalo soglasje in bodo nadaljnje reforme in spremembe temeljnih pogodb potrebne.

  • What is your comment on thesis about democratic deficit of the EU?

S tezo o demokratičnem deficitu se lahko zgolj deloma strinjamo. Poslanci Evropskega parlamenta, ki je eden od zakonodajalcev in aktivno sodeluje pri oblikovanju zakonodaje EU, so voljeni neposredno in tako odgovorni svojim volivcev. V sam proces sprejemanja evropske zakonodaje in oblikovanje evropskih politik se državljani lahko vključijo na različne načine. S pomočjo instrumenta državljanske pobude je mogoče Evropski komisiji predlagati v reševanje pereča vprašanja in problematike (zbrati je treba milijon podpisov državljanov EU iz najmanj četrtine držav članic). Evropska komisija ob pripravi novega zakonodajnega predloga oz. spreminjanju obstoječe zakonodaje organizira javna posvetovanja, na katerih lahko sodelujejo posamezniki, podjetja in druge organizacije, ki jih določeno vprašanje zadeva oz. ga poznajo. Na tak način so mnenja različnih deležnikov in neposredno državljanov vključena že v sam začetek in oblikovanje zakonodajnega predloga, ki je nadalje obravnavan v Svetu EU in Evropskem parlamentu. V mestih po EU redno potekajo dialogi z državljani, na Evropski parlament pa je mogoče nasloviti tudi peticijo v zvezi s politiko EU, ki neposredno zadeva državljane in prebivalce EU ter podjetja in druge organizacije s sedežem v Evropski uniji. Na vsak način pa so se voditelji držav in vlad EU na srečanju v Bratislavi zavezali, da bodo v prihodnje posebno pozornost namenili še večji vključenosti in izboljšanju komunikacije z državljani.

  • Bo post-Brexit Evropa zakrpala “demokratični deficit” evropskih institucij in se začela premikati k bolj neposredni demokraciji in večji povezavi med institucijami EU in EU državljani?

Teza o demokratičnem deficitu drži le deloma. Državljanom EU je preko vrste različnih instrumentov omogočeno, da aktivno sodelujejo pri oblikovanj evropske zakonodaje in politike. Voditelji držav in vlad EU27 so se na srečanju v Bratislavi 16. septembra 2016 zavezali, da bodo v prihodnje posebno pozornost namenili še večji vključenosti in izboljšanju komunikacije z državljani.

  • Ali vidita prihodnost EU v obliki federacije?

Razprave o prihodnosti EU ta trenutek še potekajo, v danem trenutku pa se je treba najprej osredotočiti na aktualne težave in konsolidirati EU. Prizadevati si je treba, da se zajezi porast nacionalizma in EU skepticizma, ter da se ponovno okrepi zaupanje v skupen evropski projekt. Šele nato pride na vrsto razmislek o globini povezovanja, ki bi preseg(a)lo okvire danes veljavnih temeljnih pogodb.

  • Zanima me Vaše mnenje ter mnenje EK glede poglabljanja integracije in glede EU bodisi kot psevdo-konfederacije bodisi kot politične unije. Ali načrtujete poglobiti, integrirati in okrepiti zunanjo in varnostno politiko unije (npr. s povečanjem pooblastil Frontexa, morebiti z uvedbo kakšne nove agencije ali organa)?

Sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike se krepi že nekaj časa, kar se je med drugim manifestiralo v vzpostavitvi in aktivnem delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) in, v zadnjem času, v idejah o krepitvi varnostnega in obrambnega sodelovanja EU. Ustanavljanje novih EU agencij zaenkrat ni predvideno in ocenjujemo, da za to v tem trenutku tudi ni potrebe. Obstoječe agencije namreč delujejo dobro, njihovo delovanje pa se sproti prilagaja potrebam. Tako je bilo v lanskem letu doseženo soglasje za širitev pooblastil FRONTEX-u s katerimi je bila, z namenom okrepitve zunanjih meja zaradi povečanih migracijskih pritiskov, vzpostavljena skupna Evropska mejna in obalna straža.

  • Kako se naj spopadamo z realnostjo vedno večje politične homogenizacije znotraj EU (vojska, ustava)? Je vloga EU morda prešla iz zgolj ekonomske unije v neko novo svetovno silo? Če tako, kako se naj o tem počutijo države članice, ki morda želijo obdržati avtonomnost?

EU je že zdavnaj presegla zgolj ekonomsko unijo, ima svojo skupno zunanjo in varnostno politiko ter izvaja in krepi skupno varnostno in obrambno politiko. Evropska služba za zunanje delovanje skrbi za enotno predstavljanje EU v mednarodnih odnosih. S članstvom v EU države prenesejo del svoje suverenosti na EU, poglabljanje nadaljnje integracije pa poteka s soglasjem vseh držav članic. V primeru, da se uresniči scenarij Evrope več hitrosti, bodo države članice imele možnost, da se same odločijo, ali želijo nadaljnjo in bolj poglobljeno integracijo ali pa želijo svoje sodelovanje ohraniti na obstoječi ravni.

  • Ali menite, da bi Brexit lahko podrl razmerja v EU. Kakšni naj bodo ukrepi za ohranitev ustreznih razmerij?

Z izstopom velike in pomembne članice kot je Združeno kraljestvo se bodo zagotovo do določene mere oblikovala nova razmerja znotraj EU. Kakšen bo razvoj Evropske unije je v tem trenutku nemogoče napovedati – razprave o prihodnosti EU še vedno potekajo, prav tako pa se uradno proces izstopa Združenega kraljestva iz EU še niti ni uradno začel. Kljub temu, da bo po izstopu ZK iz EU treba poiskati novo ravnovesje, je to vsekakor lahko tudi priložnost, da se ponovno okrepi zaveza evropskemu projektu.

Migracije

  • Verjameta v to, da ni zgolj zakonsko obvezujoče ponuditi azil, ampak da gre tudi za moralo in etiko. Nas ne bi smela že sama empatija in razum gnati, da zaščitimo begunce, ki prihajajo v Evropo? So predvidene spremembe oz. najdene boljše rešitve za hitrejše in varnejše (tako zanje kot tudi za nas) vstopanje beguncev v Evropo in v EU?
  • What do you think about the refugee crisis as a political problem? How should the EU and Slovenia respond that this event would not weaken them. Did they respond correctly so far? Are solutions that are best for European countries also moral and ethical?

Slovenija si ves čas prizadeva za:

  • humanitarno oskrbo ljudi, ki so prišli na naše ozemlje. Pri tem vlada ves čas tesno sodeluje s slovenskimi humanitarnimi in nevladnimi organizacijami. Humanitarne organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas in ADRA, so bile aktivne v sprejemnih in nastanitvenih centrih v času najbolj množičnih prihodov migrantov, pri izvajanju integracije prosilcev za mednarodno zaščito pa tesno sodelujemo predvsem s Slovensko filantropijo;
  • vzdrževanje varnosti in reda na ozemlju Slovenije;
  • iskanje skupne evropske rešitve aktualnih migracij.

Slovenija je intenzivno sodelovala s sosednjimi državami in državami Zahodnega Balkana, na evropski ravni pa opozarja, da je za rešitev migracijske problematike nujen skupni dogovor na evropski ravni. Parcialne rešitve so lahko samo začasne narave.

  • Glede na rast moči desničarskih strank v Evropi, tudi izvolitev novega predsednika ZDA, ki ima velik vpliv na Evropo, kakšne so možnosti za nadgrajevanje zagotavljanja in varstva človekovih pravic? Ali lahko v EU sčasoma pride do podobne situacije kot v ZDA, seksizma, rasizma, diskriminacije, upoštevajoč tudi trenutne odzive na migracije?
  • Ob begunskem valu se je izkazalo, da se prebežnikov bojijo tako državljani, kot tudi politiki. Kako naj se mladi odzivamo na ta strah in kako naj presežemo razdeljenost glede vprašanj z begunsko krizo? Ali lahko Evropa celostno zaživi v vsej kulturni raznolikosti, ki jo premore?

Naraščanje nestrpnosti v Sloveniji je problem, zato se moramo lotiti odkrivanja in odpravljanja vzrokov za takšno stanje. Rešitev je predvsem v ustvarjanju pozitivnega družbenega ozračja, spodbujanju medsebojnega spoštovanja in strpnosti, predvsem pa v spoštovanju pravil pravne države. Slovenija leži na migracijski poti, zato smo večkrat pozvali državljane in državljanke Republike Slovenije, da pomagajo po svojih najboljših močeh. V mnogih občinah ta pomoč že poteka, prebivalci pa so migrante sprejeli kot priložnost in ne grožnjo. Vlada se zavezuje, da bo razmere še naprej obvladovala s strpnimi pogovori in učinkovitimi rešitvami. Njeni predstavniki bodo vedno na voljo, da odgovorijo na vsa vprašanja tako prebivalcev kot vodstev občin. Zato tudi Vlada pričakuje od občin, da ji bodo pomagale pravilno informirati lokalno prebivalstvo o statusih, ki jih pridobijo begunci in o pravicah, ki izhajajo iz posameznega statusa. Prepričani smo, da kot zrela in odgovorna družba znamo prepoznati ljudi v stiski, ki resnično potrebujejo našo pomoč, jim pomagati in olajšati vključitev v našo družbo.

Integracijo razumemo kot dvosmerni proces prilagajanja, tako s strani migrantov kot tudi s strani družbe sprejemnice na številnih ravneh, predvsem ekonomski, socialni, kulturni, verski, politični. Zato je izjemno pomembno, kako priseljence sprejmemo ob prihodu in kako poteka njihovo nadaljnje vključevanje. Ravno zaradi dvosmernosti procesa uspešna integracija ni samo odgovornost priseljencev, ampak se mora prilagoditi tudi družba sama. Družba, torej, država, državne institucije in tudi prebivalstvo jih moramo pri tem spodbujati, jim olajšati vključevanje v izobraževalne in delovne procese ter omogočiti njihovo udeležbo v političnem in medijskem prostoru.

  • Slovenija krši človekove pravice beguncem in migrantom, prosilcem za azil ter na svoje meje postavlja žičnate ograje – ali res mislite, da si je EU zaslužila Nobelovo nagrado za mir?
  • Kakšno sporočilo o #prihodnostEU za #mladi sporočajo države EU (tudi SLO) z zidovi in rezilno žico na mejah? #EUdialogues, https://twitter.com/JernejStromajer/status/837334037144416261
  • Kako specifično so tehnične ovire na slovenski meji ter zaostrena migracijska politika (in podobno povsod po Evropi) pomagale k moji večji varnosti, oziroma na kakšen način trenutno ravnanje z begunci ter ekonomskimi migranti koristi meni in številnim drugim mladim po Evropi – osebam z resnimi razlogi za skrb glede prihodnosti?

Izključni namen postavljanja začasnih tehničnih ovir je bilo preprečevanje razpršenosti prihoda beguncev po celotni zeleni meji in usmerjanje njihovih prihodov proti nadzornim vstopnim točkam. To je nujen in začasen ukrep, ki pa je po presoji Vlade RS potreben tako za zaščito državljanov in delovanja države kot tudi za zaščito beguncev. Ukrep je bil sprejet novembra 2015, ko je bilo na balkanski poti proti Sloveniji namenjenih okoli 30.000 beguncev, prav tako pa ni bilo znakov, da se zmanjšuje število ljudi, ki še naprej prihajajo v Grčijo in so se nato odpravljali proti srednji in zahodni Evropi. Poleg tega je bilo očitno, da se zaveze glede varovanja zunanjih meja EU, sprejete na mini vrhu voditeljev držav ob balkanski migracijski poti v Bruslju, ne uresničujejo.

Avstrija in Nemčija sta napovedovali dnevne kvote, prihajala je zima. Slovenija kot najmanjša država na balkanski migracijski poti je imela in ima še vedno izjemno omejene kapacitete za namestitev in drugo humanitarno oskrbo. Kot je tedaj izpostavil premier Cerar, bi lahko zamašek ob nesorazmerni dinamiki pritokov in odlivov števila beguncev vodil tudi do ogrožanja varnosti v Sloveniji in širše v Evropi.

V Slovenijo je od 1. septembra od srede oktobra 2015 prišlo več kot 170.000 beguncev, kar predstavlja več kot 8 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. V času begunskega vala od 18. septembra 2015 do 9. marca 2016 pa je Slovenijo prešlo skupaj 477.791 migrantov. Po zaključku obdobja množičnih migracij (od polnoči 8. 3. 2016) policija zaznava nedovoljene prehode zunanje meje. V 2016 je policija odkrila 1.148 ilegalnih migrantov (142 % povečanje glede na leto 2015).

Sprejeti ukrepi so bili nujni in sorazmerni glede na okoliščine. Slovenija ob njihovem sprejemanju in izvajanju spoštuje vse mednarodne in nacionalne predpise. Slovenska civilna družba pa budno spremlja vse, kar aktualna vlada počne v zvezi z migracijami in nam pogosto nastavi zrcalo.

  • Kje vidita, vsaj okvirno, sporazum držav članic EU o ureditvi vprašanja obravnavanja migrantov in beguncev – bolj v smeri zaostrovanja nadzora zunanje meje ali zaostrovanje kontrole notranjih mej? Ter ali do soglasja o skupnih pravilih na to temo sploh lahko pride?
  • Kakšna je prihodnost odprtih meja po Evropi?

Sloveniji je zaradi njene geografske lege grozilo, da postane žep, v katerem bi se končala pot vseh migrantov, ki so prihajali iz Grčije po zahodno balkanski poti. Avstrija in Nemčija sta se zapirali, na evropski ravni pa ni bilo na vidiku nobene odločne volje za reševanje problematike. Zato je Slovenija 22. februarja 2016 dala pobudo, da bi se na makedonsko-grški meji ob pomoči evropskih držav uvedel dodatni nadzor nad migracijskim tokom oz. omejitev migracij. Evropske države bi Makedoniji zagotovile maksimalno pomoč pri nadzoru te meje, in sicer z napotitvijo policistov, zagotovitvijo opreme in na druge ustrezne načine.

S tem bi odpadla potreba po zapiranju meja znotraj Schengenskega območja (Švedska, Danska, Avstrija in Nemčija), kar pomeni, da Schengen ne bi bil več ogrožen, pa tudi poostren nadzor meja v občutljivi regiji Zahodnega Balkana, zlasti med Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo, ne bi bil več potreben, s čimer bi preprečili nastanek morebitnih trenj in konfliktov med državami Zahodnega Balkana in Srednje Evrope.

  1. marca 2016 je bila s strani voditeljev držav ali vlad EU v Bruslju sprejeta izjava, s katero so se zavezali k uresničitvi Sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 2016. Ti nalagajo državam članicam, da ponovno v celoti začnejo izvajati določbe Zakonika o schengenskih mejah.
  1. februarja 2017 je potekal zadnji sestanek vseh držav, ki ležijo ob t. i. zahodno-balkanski poti, na Dunaju. Dogovorili smo se, da bo pripravljen skupni akcijski načrt vseh držav z namenom preprečevanja ilegalnih migracij. Sodelovanje in dogovori so torej možni in vodijo k ustreznemu naslavljanju izzivov.

V Sloveniji smo prepričani, da na notranjih mejah ni treba izvajati nadzora, in v celoti izvajamo schengenski pravni red in ga nameravamo tudi v prihodnje. Prepričani smo, da trenutne razmere ne upravičujejo radikalnega poseganja v temeljne vrednote schengenske ureditve, kot je mejna kontrola na notranjih mejah, zato smo sprejetju oz. podaljšanju tega priporočila nasprotovali.

Objektivni kazalnik ogroženosti schengenskega območja so statistični podatki o številu nezakonitih prehodov državne meje, ki močno vplivajo na notranjo varnost posamezne države. Skupno število oseb, ki so jih leta 2016 Sloveniji vrnili avstrijski organi, je 76. Težko bi trdili, da je ta številka temelj, na katerem je mogoče utemeljevati takšno stopnjo ogroženosti.

  • Kdaj bo EU enotno nastopila pri varovanju svojih zunanjih meja?
  • Zakaj se skozi schengenske meje spušča ilegalce, ki nimajo passporta in papirjev (vize) čeprav EU zakonodaja pravi, da so potrebni za prehod schengnske meje, in zakaj, in prosim razložite razliko med migrantom in beguncem, in zakaj se pri vstopu “beguncev” ni preverjala njihova identiteta (begunska kriza 2015/2016)?

Slovenija ves čas zagovarja dosledno izvajanje evropske zakonodaje in si tudi ves čas prizadeva za ohranjanje nadzora nad zunanjo mejo schengenskega območja. Toda v času množičnih prihodov se je izkazalo, da se vse države ne držijo pravil, in Slovenija se je znašla v situaciji, ko bi morala prevzeti pristojnost za obravnavo velikega števila prošenj za mednarodno zaščito za osebe, ki so ozemlje naše države prečkale v želji, da pridejo do ciljne države. Ob tem se je izkazalo, da je Slovenija prva država v Evropski uniji (na t.i. balkanski poti), ki migrante dejansko evidentira in jim izdaja odločbe o dovolitvi zadrževanja kot posledico postopka vračanja. Ker druge države ravno te odločbe o dovolitvi zadrževanja nato uporabljajo kot dokaz pri vračanju, je 7. januarja 2016 Vlada RS odločila, da Slovenija po Uredbi EU 604/2013 ne bo prevzela odgovornosti za sprejem tistih tujcev, ki jim je bila v Sloveniji izdana odločba o dovolitvi zadrževanja na podlagi 72. člena Zakona o tujcih. To pomeni, da dovolitev zadrževanja ne šteje kot dovoljenje za prebivanje v smislu uredbe.

  • Kvalifikacijska direktiva Sveta Evropske unije iz leta 2011 navaja, kot enega izmed temeljnih ciljev EU v naslednjih letih, oblikovanje skupne azilne politike, ki bi, med drugim, spoštovala načela Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Ženevsko konvencijo o statusu beguncev. Kako komentirate val novih azilnih politik v številnih državah članicah EU, med njimi tudi Slovenije, ki so v nekaterih primerih tudi neskladne s prej omenjenima mednarodnima pogodbama ter ciljem skupne azilne politike? Ogrožajo legitimnost EU in mednarodnih pravnih norm?

Cilj evropskega azilnega sistema mora biti zaščita tistih oseb, ki jo dejansko potrebujejo. Pri tem pa je treba preprečevati zlorabe, saj ekonomskih migracij ni mogoče reševati znotraj azilnega sistema.

Zaradi aktualnih migracij je bila spremenjena naslednja slovenska zakonodaja:

  • sprememba 37. a člena zakona o obrambi, takoj po začetku drugega begunskega vala oktobra lani. s katerim so bila vojski podeljena dodatna policijska pooblastila. Na ta način je država omogočila vojski, da je v skupnih patruljah ob meji razbremenila policijo;
  • aprila 2016 je začel veljati spremenjen zakon o mednarodni zaščiti. Temeljni razlog za sprejem zakona je bila obveznost prenosa zakonodaje EU v nacionalni pravni red, in sicer dveh direktiv, ki urejata standarde postopkov za priznanje mednarodne zaščite in sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Z zakonom  se določa tudi  podrobnejši način izvajanja t. i. Dublinske uredbe in EURODAC uredbe. Cilj EU je namreč harmonizacija zakonodaje s področja mednarodne zaščite in vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema;
  • sprememba zakona o tujcih, ki predvideva možnost uveljavitve posebnega ukrepa, s katerim bi ob morebitni zaostritvi migracijskih razmer omejili vstop tujcev v državo. Ukrep bi predlagala vlada, DZ pa bi ga moral potrditi z večino navzočih poslancev. Ukrep bi preprečil vstop tudi ljudem, ki bi nameravali pri nas zaprositi za azil. Poudarimo naj, da gre le za skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti.

Dopolnitve zakona so pisane kot skrajni ukrep, ki bi bil udejanjen samo, če vsi preostali ukrepi zaradi izjemnega migracijskega pritiska ne bi zadostovali in bi bila ogrožena javni red ali notranja varnost Republike Slovenije. Temeljni namen zakona je torej preprečiti takšno situacijo in državi omogočiti, da bo tudi v spremenjenih razmerah lahko učinkovito upravljala množično nedovoljeno priseljevanje. Ukrep bo časovno (največ za šest mesecev z možnostjo podaljšanja) in ozemeljsko (območje izvajanja ukrepa) omejen.

O okoliščinah za začetek izvajanja oziroma prenehanje ukrepa mora vlada obvestiti generalnega sekretarja Sveta Evrope, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, visokega komisarja Združenih narodov za begunce in Evropsko komisijo.

Slovenija je odločena tvorno sodelovati z EU pri iskanju rešitev in jih dosledno izvajati. Tako sodelujemo v projektu premestitve iz Grčije in Italije, pri katerem smo v Slovenijo že premestili 25 % nacionalne kvote, s svojimi strokovnjaki in policisti pa sodelujemo tudi v različnih dejavnostih agencije Frontex in Evropskega podpornega azilnega urada (EASO).

Vlada Republike Slovenije se je zavezala, da bo:

  • premestila bo 567 oseb iz Italije in Grčije (ali druge države članice, ki bi bila izpostavljena hudemu pritisku na nacionalni migracijski in azilni sistem) in
  • preselila 60 oseb iz Turčije oziroma iz tretjih držav, ki se jim lahko prizna status begunca.

Ljudje, ki so v Slovenijo premeščeni iz Grčije in Italije, so šele v Sloveniji vključeni v postopek za pridobitev statusa. Med čakanjem na odobritev statusa so predvidoma nameščeni v azilnem domu. Vsi postopki potekajo individualno. Po mesecu dni, kolikor naj bi okvirno trajal postopek za pridobitev statusa, je posameznik premeščen v integracijsko hišo in začne s postopnim vključevanjem v naše okolje.

Ljudje, ki so preseljeni iz tretjih držav, ob prihodu že imajo status, ki jim omogoča bivanje v Sloveniji, so nameščeni neposredno v integracijsko hišo in takoj vključeni v postopek integracije.

  • Cerar: kako ste zadovoljni z dogovori, ki ste jih dosegli na zasedanju na Malti 3. 2. 2017 in ali se boste pogajali z EU glede slovenskih interesov, ki se tičejo begunske krize?

Z voditelji smo posebno pozornost namenili osrednje sredozemski poti. Ta je glavna pot iregularnih migrantov v Evropsko unijo po zaprtju vzhodno sredozemske oz. zahodno balkanske poti, ki je uspelo tudi zaradi uspešne pobude Slovenije. Člani Evropskega sveta smo sprejeli izjavo, da podpremo oblikovanje celovite migracijske politike EU, ki se osredotoča predvsem na učinkovit nadzor zunanje meje in zajezitev pritoka migrantov brez urejenega statusa. Pri tem je posebna pozornost namenjena okrepitvi sodelovanja in partnerstva z državami izvora in tranzita migracij.

Po našem mnenju mora biti glavni cilj, da se v državah izvora migracij ustvarijo pogoji, da lahko ljudje tam ostanejo in da sta jim omogočena socialno in ekonomsko preživetje ter varnost. Ocenjujem, da je prizadevanje za iskanje rešitev migracijskega toka po osrednje sredozemski poti zelo pomembno, tudi neposredno za Slovenijo, ki je v neposredni bližini. Še vedno moramo namenjati ustrezno pozornost zahodno balkanski poti, kot je bilo sklenjeno tudi na decembrskem zasedanju Evropskega sveta. Nenazadnje, Slovenija nenehno opozarja na dogajanje, ker je ena ključnih držav, v katerih se migracijske poti križajo. Ne smemo dovoliti, da se ponovijo tako masovne migracije, kot smo jih že doživeli. Dogovori na ravni Evropske unije gredo zato v pravo smer.

  • Ali bi EU lahko preživela drugo migrantsko oz. begunsko krizo?

Slovenija in Evropska unija sta na zaostrene razmere in morebiten nov migrantski ali begunski val bolje pripravljeni.

Zunanja politika

  • Ali je v daljšem roku, recimo 15-20 let, mogoče pričakovati EU kot pomembnega akterja, ki ne bo le ekonomsko prepoznavna, temveč tudi diplomatsko in politično vplivna?

EU je že v tem trenutku prepoznana kot pomemben globalni akter, katere vpliv pa ne temelji na vojaški moči. EU je največja trgovska sila na svetu in imetnica druge najpomembnejše svetovne valute – evra, obenem pa je EU tudi največja donatorica sredstev za financiranje razvoja v tretjih državah, pomembno vlogo pa ima tudi pri reševanju različnih mednarodnih kriz. V okviru skupne zunanje in obrambne politike EU izvaja številne civilne misije in vojaške operacije na treh celinah. Ne gre zanemariti, da je EU v svetovnem merilu največja zagovornica demokratizacije, vladavine prava, človekovih pravic ter varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam – brez izjemnega angažmaja EU na primer ne bi prišlo do sklenitve Pariškega podnebnega sporazuma.

  • Moje vprašanje je dvojno. Glede na trenutno situacijo v ZDA, ko izgleda, da bo tam prišlo do masivne deregulacije na področjih okolja in financ, me zanima sledeče. Kako bomo Evropejci stopili v bran mednarodnim pogodbam, kot so pariški dogovor in Konvencija o biotski diverziteti? Ter, kako bomo zavarovali naš, evropski trg in Evropejce, proti nevarnosti poka potencialnega novega balona na finančnem področju?

EU vseskozi zagovarja multilateralizem, načelo spoštovanja mednarodnega prava in nujnost spoštovanja sprejetih dogovorov. Na teh načelih, ki predstavljajo osnovo delovanja stabilne mednarodne skupnosti bo vztrajala tudi v prihodnje.

  • Kolikšen je vpliv Brexita in izvolitev Donalda Trumpa na EU? Bo to oz. je to potenciralo porast nacionalizma in EU-skepticizma v državah EU? Kaj lahko naredimo državljani EU za ozaveščanje o pomembnosti povezovanja in sodelovanja narodov (ne samo znotraj EU, temveč tudi povezovanje s Kanado in ZDA)?

Porast nacionalizma in EU skepticizma v državah članicah EU v zadnjem času gre pripisati predvsem povečanim migracijskim pritiskom, v kombinaciji z negativnimi učinki gospodarske in finančne krize. EU se dostikrat izrablja v notranje politične namene ter prikazuje kot grešni kozel za različne težave, ki imajo svoje prave vzroke na globalni ravni.  Državljani, zlasti mladi, imajo v promociji EU in njenih vrednot zagotovo pomembno vlogo.  Zlasti bo potrebno med ljudmi okrepiti zavedanje prednosti, ki jih ponuja evropski projekt ter te tudi jasno izpostavljati. S trenutnimi populističnimi krilaticami in poenostavljenimi rešitvami se je treba soočiti z močjo argumentov.

  • Kaj pravite na to, da je novi ameriški predsednik Donald Trump za mesto veleposlanika ZDA v EU izbral nekoga, ki odkrito zagovarja razpad EU in jo označuje kot anti-ameriško, kakšno sporočilo po vašem mnenju s tem pošilja EU in ali ni morda to sporočilo skrajno neobičajno za zaveznike?

Imenovanje veleposlanika je v izključni pristojnosti predsednika ZDA, zato tega ne moremo komentirati. Zagotovo pa bo veleposlanik svoje delo, v katerega sodi tudi razvijanje prijateljskih odnosov in sodelovanja z EU in njenimi institucijami, opravljal profesionalno.

  • Retorika Donalda Trumpa je pokazala močno nezaupanje ameriškega predsednika v EU. Kakšne bi lahko bile prihodnje usmeritve v primeru nemogočega sodelovanja?

Prepričani smo, da bo sodelovanje EU in ZDA uspešno potekalo tudi v prihodnje, saj gre za veliki in strateški partnerici. Sodelovanje tako ne bo prekinjeno, možno pa je, da se bodo spremenili poudarki in intenzivnost sodelovanja na nekaterih področjih. Vsekakor pa je novi ameriški administraciji treba dati čas, da se ustali in izoblikuje svojo politiko.

  • Smiselnost sankcij proti Rusiji – v luči približevanja odnosov med ZDA in Rusijo – ali bo v tem primeru Evropa potegnila kratko? Zakaj EU izraža svojo normativno moč napram Rusiji, hkrati pa brez problema trguje s hudimi kršitelji človekovih pravic, kot je na primer Savdska Arabija? Hinavščina ali zatiskanje uči?
  • Sankcije Rusiji? Zakaj še zmeraj, ko pa je jasno, da škodujejo bolj kot prinašajo koristi? #EUDialogues #mladi #prihodnostEU
    https://twitter.com/Gaperrepinek/status/837343592435830785

Obstajajo različni svežnji ukrepov, z različnimi vsebinami in roki trajanja. Uvedeni so bili ekonomski ukrepi vezani na izpolnitev dogovorov iz Minska o prekinitvi ognja v vzhodni Ukrajini ter omejevalne in ciljne sankcije zoper tiste, ki so najbolj odgovorni za rusko aneksijo Krima ter s tem nedopustne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Ukrajine. V nasprotju s tem pa so proti-sankcije, ki jih je uvedla Ruska federacija, usmerjene predvsem v določene gospodarske panoge. V prvi vrsti je torej RF tista, ki postavlja ovire medsebojnemu trgovanju. EU v odnosih z Rusko federacijo vseskozi zagovarja dialog, sama uvedba sankcij pa nima povezave s trgovinskimi vprašanji.

  • Čemu EU zavzema tako strogo stališče pri odnosih z Rusijo, kljub dejstvu da Evropa kmalu ne bo več glavna porabnica plina, saj se sklepa vse več poslov med Rusijo in Kitajsko in obstaja možnost, da se Rusija preprosto odloči za povratne sankcije?

EU je odnose z Rusko federacijo zaostrila zaradi nelegalne aneksije Krima ter konflikta v vzhodni Ukrajini, ki predstavljata kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti ter mednarodnega prava. EU je glede tega jasna in bo vztrajala pri svojih načelih. Rusija je sankcije zoper EU že uvedla.

  • Kako EU gleda na zelo naklonjen odnos Slovenije do Rusije? Lahko Slovenija igra aktivno vlogo pri reševanju odprtih vprašanj med EU in Rusijo?

Slovenija in Rusija imata tradicionalno dobre odnose, svoje odnose z Rusijo pa Slovenija razvija znotraj dogovorjenih okvirov EU. Z zunanjepolitičnega vidika Slovenija vse stike z visokimi predstavniki Ruske federacije izkoristi za konstruktiven dialog glede odprtih vprašanj ter s tem pripomore tudi k njihovi rešitvi.

  • Da se predstavim, ime mi je Matej in imam se za družbeno pro aktivnega in pro evropskega državljana. Prosim, če preberete celoten navedek, ker so vprašanja postavljena v zvezi s kontekstom, ki je pripisan poleg vprašanj. Ta so sledeča: Kako bi zmanjšali obrambno odvisnost EU od ZDA, ki s pridom izkoriščajo svoj položaj pokrovitelja evropskega miru. Smo sposobni zagotoviti svoje obrambne zmogljivosti, kar bi nam omogočilo bolj enakopraven položaj in večjo politično težo v odnosu do ZDA in Ruske federacije? Predvsem pa kdaj bo EU postala akter namesto ujetnik geopolitičnih sprememb? Zaradi slednjih je Evropa prisiljena sprejeti odločitve, ki niso v njenem najboljšem interesu, imata pa od tega veliko koristi (predvsem finančne in politične) ZDA in Ruska fed., ki skušata ponovno deliti evropski kontinent, kot po 2.s.v.

EU in ZDA sta zaveznici, večina držav članic EU je tudi članic obrambnega zavezništva NATO. Zagotovo se bodo morale članice NATA v prihodnosti bolj približati svojim zavezam v višini 2 % BDP za obrambo. EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike razvija tudi skupno varnostno in obrambno politiko, katere glavni cilji so zagotavljanje varnosti in stabilnosti, preprečevanje konfliktov, pokonfliktna obnova, idr. Zajema tudi operacije in misije kriznega upravljanja v podporo miru in stabilnosti, reforme varnostnega sektorja, krepitvi pravne države in na drugih področjih, zagotavljanje pomoči v primeru naravnih, humanitarnih in drugih katastrof, razvoj zmogljivosti, novih instrumentov in konceptov. Trenutno v EU poteka tudi razprava o okrepitvi obrambnega sodelovanja, s ciljem dodatne krepitve evropske varnosti.

  • Kako naj EU postopa pri oblikovanju svobodne in suverene države Palestine, ko Izraelski ministri in lider z ratificiranjem takšnih in drugačnih pravnih aktov v Knessetu govorijo o tem, da je “two solution state” mrtva oziroma stara ideja?

EU trdno zagovarja stališče, da je edina rešitev konflikta med Izraelom in Palestino vzpostavitev dveh držav, ki bosta sobivali v miru in medsebojnem spoštovanju. EU si z drugimi člani Kvarteta (Organizacijo združenih narodov, Rusijo in ZDA) ter drugimi članicami mednarodne skupnosti prizadeva najti načine, ki bodo obe strani spodbudili k neposrednim pogovorom in oblikovanju rešitve.

  • Ali lahko bolje definirate, kaj se dogaja na področju mednarodnih trgovinskih sporazumov? Skrbi me predvsem zniževanje že uveljavljenih evropskih standardov.

Mednarodni trgovinski sporazumi so pomembno orodje spodbujanja zunanje trgovine, ki imajo pozitivne učinke tako na gospodarstvo, kot tudi za potrošnike. Cilj EU je sklepanje tovrstnih sporazumov z glavnimi trgovinskimi partnericami. Skrb glede zniževanja standardov zaradi sklepanja mednarodnih sporazumov je odveč. V okviru CETA sporazuma je bilo v pogajalskem mandatu jasno, da zniževanja standardov ne bo. To jasno odraža tudi končni tekst sporazuma, kot dodatno zagotovilo pa je bila sprejeta tudi interpretativna izjava.

  • Kakšne bodo posledice CETA sporazuma?

CETA je do sedaj najbolj ambiciozen prostotrgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila s katerokoli zunanjetrgovinsko partnerico. Sporazum bo preko odprave večine carinskih dajatev in tehničnih ovir ter harmonizacije tehničnih predpisov okrepil in olajšal gospodarske tokove med Kanado in EU. Evropskim in slovenskim podjetjem se s tem olajša dostop do izjemno velikega tržišča. Z vidika Slovenije predvidene posledice sklenitve sporazuma CETA ne bodo velike. Do sedaj opravljene analize kažejo, da bi se gospodarska rast v Sloveniji v naslednjih 10 letih z naslova izvajanja sporazuma povečala za cca 0,01%. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo izdelalo novo oceno učinkov pred ratifikacijo sporazuma s strani RS.

  • Klimatske spremembe predstavljajo grožnjo mnogim sistemom naše družbe – oskrbi s hrano in vodo, energetski oskrbi, varnosti,… EU mora predstavljati globalno voditeljico na področju boja proti klimatskim spremembam. Menite, da EU in Slovenija delata dovolj na tem področju in ste se pripravljeni zavezati, da boste zagovarjali najvišje možne cilje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, t.j. brezogljična družba 2050?

Podnebne spremembe sodijo med temeljne svetovne probleme na poti v trajnostni razvoj, hkrati pa pomenijo velik izziv za pripravo učinkovite razvojne in podnebne politike na svetovni ravni, ob pro-aktivnem sodelovanju vseh pogodbenic Pariškega sporazuma. Evropska unija in vse države članice, vključno s Slovenijo, si prizadevajo za pripravo čim bolj ambicioznih cilje dolgoročne svetovne podnebne politike.

V okviru priprave nameravanih, nacionalno opredeljenih prispevkov (t.i. INDC), torej ciljev za izvajanje Pariškega sporazuma do leta 2030, so se EU in države članice odločile za nameravani cilj vsaj 40% zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, ki so ga že v letu 2015 posredovale OZN. Podobno so svoje cilje oz. INDC-je posredovale tudi druge pogodbenice Pariškega sporazuma. Po pregledu oz. analizi vseh INDC-jev je bilo ugotovljeno, da le-ti niso zadostni, da bi po tej poti izpolnili dolgoročen cilj Pariškega sporazuma, t.j. ohranitev dolgoročnega porasta povprečne svetovne temperature pod 2 stopinji C do konca tega stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, oz. da so mnogo preskromni za uresničitev cilja 1,5 stopinje C.

Omenjeni cilj EU je sicer eden najambicioznejših ciljev pogodbenic, vendar pa predstavljajo emisije EU zgolj desetino svetovnih emisij, zato bo za realizacijo ciljev Pariškega sporazuma bistveno zagotoviti, da se vse podpisnice zavežejo k dovolj ambicioznim ciljem, sicer se bodo emisije zgolj selile v tiste države, ki bodo zasledovale manj ambiciozno podnebno politiko.

V okviru Pariškega sporazuma je bilo zaradi zavedanja, da je potreben globalni pristop pri zmanjševanju emisij, tudi dogovorjeno, da bo konec leta 2018 na podnebni konferenci OZN v Varšavi opravljen poseben dialog vseh pogodbenic glede povečanja svetovne ambicije, ki bi bila usklajena s zahtevano potjo uresničevanja cilja 2 stopinj C iz Pariškega sporazuma. Hkrati pa bo poseben znanstveni odbor, t.i. Medvladni panel za podnebne spremembe (bolj znan po angleški kratici »IPCC«) pripravil tudi posebno analizo glede priložnosti, ki se na svetovni razvojni poti ponujajo z uresničevanjem aspirativnega cilja Pariškega sporazuma z 1,5 stopinje C, kar bo ena od pomembnih strokovnih podlag za čim bolj ambiciozne politične odločitev in temu primerno ukrepanje.

V okviru posebnega dialoga v letu 2018 bo torej ugotovljeno, za koliko bi pogodbenice morale, oz. za koliko so politično pripravljene povečati svoje podnebne cilje, da bi na tej osnovi vse pogodbenice pripravile svoje dokončne nacionalne cilje (t.i. NDC-je) za prvo obdobje uresničevanja Pariškega sporazuma od 2020-2030. Vse pogodbenice, torej tudi EU in države članice, bodo do tega dialoga morale tehtno razmisliti o pripravi bolj ambicioznega cilja, ki ga bodo nato glede na skupen dogovor vključile v svoj dokončen NDC. Dokončne NDC-je morajo namreč vse pogodbenice Pariškega sporazuma posredovati OZN najkasneje do konca 2020, za začetek izvajanja Pariškega sporazuma z januarjem 2021.

 

Več
Odgovori na vprašanja pred in na Dialogu

Odgovori na vprašanja pred in na Dialogu


Objavljeno dne: 14. 3. 2017

Objavljamo odgovore na zastavljena vprašanje pred in na Dialogu z državljani, ki je potekal 2.32017, med mladimi in predsednikom Vlade RS Slovenije,  dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Evropske komisije Jeanom- Claudom Junckerjem ter evropsko komisarko za promet, Violeto Bulc o Prihodnosti EU in mladih.

Odgovore je pripravilo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji:

  • Kako močna je podpora Evropske komisije pri razvoju pete generacije telekomunikacijskih sistemov (5G), koliko denarja namerava vložiti v ta razvoj?

Digitalni notranji trg je ena glavnih prednostnih nalog Evropske komisije. Cilj je, da bi do leta 2020 5G čim širše zaživel. Evropska komisija je

  • predlagala prenovo obstoječih telekomunikacijskih pravil EU,
  • sprejela akcijski načrt »5G for Europe Action Plan«
  • zavzemamo se za usklajevanje spektra v EU – ključno za zagotavljanje brezžične pokritosti in novih čezmejnih storitev.
  • V okviru sheme WiFi4EU bodo lahko lokalne skupnosti po vsej Evropi kmalu zaprosile za finančna sredstva za opremo javnih prostorov z brezplačnim brezžičnim dostopom do interneta.

Ocenjujemo, da bo posodobljen regulatorni okvir spodbudil industrijo k vlaganju. Poleg tega komisija namenja sredstva za razvoj  nove generacije tudi skozi javno zasebna partnerstva. A tudi države članice bodo morale podvojiti svoja prizadevanja za izpolnitev ciljev glede usklajenega dodeljevanja spektra. Kako digitalna je trenutno Evropa, lahko preverite v našem sveže objavljenem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe.

Več o 5G v EU in možnostih financiranja: 1, 2

 

  • Can you tell us about EU Solidarity Corps?  

ENG: The European Solidarity Corps is the new European Union initiative which creates opportunities for young people to volunteer or work in projects in their own country or abroad that benefit communities and people around Europe. You can register for the European Solidarity Corps when you are 17 years old, but you cannot start a project until you are over 18. European Solidarity Corps projects will be available to people up to the age of 30 years old.

After completing a simple registration process on a dedicated webpage, European Solidarity Corps participants could be selected and invited to join a wide range of projects, such as helping to prevent natural disasters or rebuild afterwards, assisting in centres for asylum seekers, or addressing different social issues in communities.

Projects supported by the European Solidarity Corps can last from two to twelve months. They will usually be located within the European Union Member States. There are two ways to register: as a volunteer or in as an occupational work, such as traineeship, apprenticeship or employment. At the end of the participation, each participant wil lreceive a certificate.

You can find out detailed information and the on-line registration tool on the website, here. We advise you carefully read the information and the list of frequently asked questions. If you still have questions, there is an “Ask a question” feature to get your answers. Here is also a video that shows you how to register.

SLO: Evropska solidarnostna enota je nova pobuda Evropske unije, ki mladim omogoča prostovoljsko delo ali sodelovanje pri projektih v svoji državi ali tujini v dobro skupnosti in ljudem po vsej Evropi. Mladi, ki želijo sodelovati v evropski solidarnostni enoti, morajo podpreti poslanstvo enote in se strinjati z njenimi načeli.

V evropsko solidarnostno enoto se lahko registrirajo mladi v starosti 17 let, vendar lahko pri projektu sodelujejo šele z dopolnjenim 18. letom. V projektih evropske solidarnostne enote lahko sodelujejo osebe do 30. leta starosti. Po opravljenem postopku registracije bomo udeležence evropske solidarnostne enote izbrali in morda povabili k sodelovanju v različnih projektih; lahko bodo denimo sodelovali pri preprečevanju naravnih nesreč in poznejši obnovi, pomagali v azilnih domovih ali reševali različna socialna vprašanja v skupnostih. Projekti v okviru evropske solidarnostne enote trajajo od dveh mesecev do enega leta ter se običajno izvajajo v državah članicah EU. Projekte bodo vodile organizacije, ki smo jih preverili in pooblastili za vodenje projektov evropske solidarnostne enote.

Evropska solidarnostna enota združuje dva dopolnjujoča se sklopa: prostovoljske in poklicne dejavnosti. Sklop prostovoljskih dejavnosti mladim ponuja priložnost, da dva do dvanajst mesecev opravljajo prostovoljsko dejavnost za poln delovni čas v drugi državi. Temelji na evropski prostovoljski službi (iz programa Erasmus+) in drugih programih financiranja EU. Sklop poklicnih dejavnosti bo mladim ponudil priložnost za zaposlitev, delovno prakso ali vajeniško delo v različnih sektorjih, ki se ukvarjajo s solidarnostno naravnanimi dejavnostmi in potrebujejo zelo motivirane mlade ljudi s socialnim čutom. Sklop poklicnih dejavnosti se bo vzpostavljal postopoma prek partnerstev z javnimi organi, nevladnimi organizacijami in gospodarskimi organizacijami v teh sektorjih.

Več informacij o evropski solidarnostni enoti [Pogosta vprašanja].

V pomoč pri registraciji vam je tudi video.

  • Kvalifikacijska direktiva Sveta Evropske unije iz leta 2011 navaja, kot enega izmed temeljnih ciljev EU v naslednjih letih, oblikovanje skupne azilne politike, ki bi, med drugim, spoštovala načela Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Ženevsko konvencijo o statusu beguncev. Kako komentirate val novih azilnih politik v številnih državah članicah EU, med njimi tudi Slovenije, ki so v nekaterih primerih tudi neskladne s prej omenjenima mednarodnima pogodbama ter ciljem skupne azilne politike? Ogrožajo legitimnost EU in mednarodnih pravnih norm?

Odgovor Evropske komisije: Evropska komisija si dosledno prizadeva za usklajen evropski odziv v zvezi z migrantskim valom, ob polnem spoštovanju pravic iz obeh Konvencij. Lani je tako začela postopek reforme skupnega evropskega azilnega sistema, ki bi omogočal pošten in trajnosten sistem dodeljevanja prosilcev za azil državam članicam, okrepitev mandata Evropskega azilnega podpornega urada ter nadaljnjo uskladitev azilnih postopkov in standardov. Ti ukrepi naj bi pomagali oblikovati enake pogoje v vsej Evropi in zmanjšati dejavnike privlačevanja za nedovoljena sekundarna gibanja. Komisija je opredelila tudi ukrepe za zagotovitev varnosti in dobrega upravljanja na poteh za zakonite migracije v Evropo. Predlagala je vzpostavitev vzdržnega in pravičnega sistema za določanje države članice, odgovorne za prosilce za azil, doseganje večje konvergence in zmanjšanje iskanja najboljših pogojev za pridobitev azila, preprečevanje sekundarnih gibanj znotraj EU, nove pristojnosti evropske agencije za azil, okrepitev sistema Eurodac, vzpostavitev skupnega postopka za mednarodno zaščito, enotne standarde za zaščito in pravice, ki se priznavajo upravičencem do mednarodne zaščite, ter nadaljnje usklajevanje pogojev za sprejem v EU. O predlogih reforme zdaj razpravljajo predstavniki držav članic (Svet EU) in pa evropski poslanci. Nova pravila bodo začela veljati po zaključku zakonodajnega postopka.

Več o reformi evropskega azilnega sistema najdete na: tukaj   oz.  tukaj.

  • Kje vidita, vsaj okvirno, sporazum držav članic EU o ureditvi vprašanja obravnavanja migrantov in beguncev – bolj v smer zaostrovanja nadzora zunanje meje ali zaostrovanje kontrole notranjih mej? Ter ali do soglasja o skupnih pravilih na to temo sploh lahko pride?

Odgovor Evropske komisije: O morebitnih odločitvah držav članic Evropska komisija ne more ugibati oz. jih komentirati. Več informacij o aktivnostih na področju migracij in notranjih zadev najdete tukaj.

  • Kakšen bo ukrep v primeru novega begunskega vala?

Odgovor Evropske komisije: O hipotetičnih situacijah ne moremo odločati v naprej, je pa upravljanje migracij skupna odgovornost mednarodne skupnosti, ne le držav članic EU, ampak tudi držav, ki niso članice EU, držav tranzita in izvora migrantov, ter tudi drugih držav. Evropska agenda za migracije s kombinacijo notranje in zunanje politike določa celovit pristop k soočanju s povečanimi migracijskimi tokovi. Temelji na medsebojnem zaupanju in solidarnosti med državami članicami in institucijami EU.  Več o evropski agenda za migracije: 1, 2, 3

 

  • Kako naj EU postopa pri oblikovanju svobodne in suverene države Palestine, ko Izraelski ministri in lider z ratificiranjem takšnih in drugačnih pravnih aktov v Knessetu govorijo o tem, da je “two solution state” mrtva oziroma stara ideja?

Cilj EU ostaja rešitev dveh držav kot edina možna in realna rešitev. Po njej bi Izrael in samostojna, neodvisna, demokratična Palestina živeli skupaj v miru, varnosti in dobrih odnosih s sosednjimi državami. Zato so potrebna neposredna pogajanja in politični proces, kot so potrdila tudi priporočila bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta (EU, ZDA, ZN, Rusija) lansko poletje. Izpolnitev priporočil bi pokazala jasno zavezanost obeh strani k mirni rešitvi spora, novemu obdobju medsebojnega zaupanja in ustvarjanju pogojev za pogajanja, ki bi razrešila vsa odprta vprašanja, vezana na vprašanja statusa. EU podpira vsa prizadevanja v tej smeri in bližnjevzhodni mirovni proces ohranja kot prioritetno nalogo. Več tukaj.

  • Čemu EU zavzema tako strogo stališče pri odnosih z Rusijo, kljub dejstvu da Evropa kmalu ne bo več glavna porabnica plina, saj se sklepa vse več poslov med Rusijo in Kitajsko in obstaja možnost, da se Rusija preprosto odloči za povratne sankcija?

EU je spremenila politiko do Rusije, ker je slednja s svojim ravnanjem v Ukrajini – predvsem z nezakonito priključitvijo Krima ter agresijo na vzhodu Ukrajine – hudo prekršila mednarodna pravila, temeljne vrednote in načela. V odziv je EU sprejela več diplomatskih in targetiranih restriktivnih ukrepov, z jasnim sporočilom, da ravnanje v nasprotju z mednarodnimi pravili in načeli ni sprejemljivo. Ključ za spremembo pristopa EU je polno spoštovanje sporazumov iz Minska, kjer je Rusija ena od podpisnic. Države članice so se sicer dogovorile za pet vodilnih načel za odnose z Rusijo v spremenjenih okoliščinah: poleg spoštovanja sporazumov iz Minska so to še krepitev odnosov z vzhodnimi partnerji, krepitev notranje trdnosti EU, selektivni angažma z Rusijo pri zunanjepolitičnih vprašanjih in na področjih, ki so v interesu EU, ter podpora ruski civilni družbi in stikom med ljudmi. Rusija sicer ostaja med dobaviteljicami plina članicam EU. Omeniti velja, da je Rusija že sprejela povratne ukrepe proti EU na kmetijskem področju, vpliv katerih pa je EU uspešno ublažila. Več tukaj.

  • Kaj pravite na to, da je novi ameriški predsednik Donald Trump za mesto veleposlanika ZDA v Evropski uniji izbral nekoga, ki odkrito zagovarja razpad Evropske unije in jo označuje kot anti-ameriško, kakšno sporočilo po vašem mnenju s tem pošilja Evropski uniji in ali ni morda to sporočilo skrajno neobičajno za zaveznike?

V nasprotju s poročanjem medijev ZDA doslej še niso imenovale kandidata za novega ameriškega veleposlanika pri EU in tako tudi EU še niso obvestile, kdo je kandidat. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini je med nedavnim obiskom v Washingtonu novi ameriški administraciji pojasnila postopke potrjevanja nominacije, ki med drugim zahtevajo aktivno privolitev vseh 28 držav članic EU. Poudarila je tudi, da pričakuje pozitiven in odprt začetek novega obdobja v odnosih med EU-ZDA, zato so potrebne dobre rešitve brez nepotrebnih zapletov.

  • Smiselnost sankcij proti Rusiji – v luči približevanja odnosov med ZDA in Rusijo – ali bo v tem primeru Evropa potegnila kratko? Zakaj EU izraža svojo normativno moč napram Rusiji, hkrati pa brez problema trguje z hudimi kršitelji človekovih pravic, kot je na primer Savdska Arabija? Hinavščina ali zatiskanje uči?

EU je spremenila politiko do Rusije, ker je slednja s svojim ravnanjem v Ukrajini – predvsem z nezakonito priključitvijo Krima ter agresijo na vzhodu Ukrajine – hudo prekršila mednarodna pravila, temeljne vrednote in načela. V odziv je EU, v sodelovanju z enakomislečimi mednarodnimi partnericami, vključno z ZDA, sprejela več diplomatskih in targetiranih restriktivnih ukrepov, z jasnim sporočilom, da ravnanje v nasprotju z mednarodnimi pravili in načeli ni sprejemljivo. Pred ukrajinsko krizo je EU z Rusijo razvijala strateško partnerstvo, eno najbolj tesnih oblik dvostranskih odnosov, ki jo je EU namenila le peščici držav. Strateško partnerstvo EU še vedno vodi z ZDA, in bo v tem duhu sodelovala z novo ameriško administracijo. Obenem pa sedanje obdobje EU vidi tudi kot priložnost za okrepljeno sodelovanje z drugimi partnericami po svetu, recimo v Latinski Ameriki. S tem EU ohranja svojo globalno vlogo, ki temelji na polnem spoštovanju mednarodne varnostne arhitekture, mednarodnih pravil in obveznosti ter temeljnih pravic. Več tukaj.

  • Zakaj evropska zakonodaja ne zagotavlja, da države članice v EU nimajo pravice obdavčevati prihodka, ki se smatra kot maintenance grant, ki si ga je posameznik prislužil z opravljanjem prakse pri instituciji EU?

Davčna politika ne sodi v sklop evropske zakonodaje, temveč je še vedno povsem v pristojnosti držav članic EU. Evropska komisija torej na to, kako posamezna država obdavči ali ne obdavči svoje državljane, nima nobenega vpliva. Pripravniki v institucijah EU (t.i. bluebook trainees) morajo svoje prihodke, ki izhajajo iz opravljenega pripravništva, prijaviti davčnim organom v matični državi. Kako jih ta obdavči, če sploh, pa določi država.

 

Več
Zahvala za udeležbo

Zahvala za udeležbo


Objavljeno dne: 8. 3. 2017

Spoštovani,

v veselje nam je, da ste se v četrtek, 2. marca 2017, udeležili dialoga z naslovom Prihodnost mladih in EU, med mladimi in predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Evropske komisije, Jeanom –Claudom Junckerjem in Violeto Bulc, evropsko komisarko za promet.

V imenu organizacijske ekipe se vam iskreno zahvaljujemo za obisk, poslana vprašanja. Upamo, da je dialog dosegel vaša pričakovanja.

Nekaj utrinkov z dogodka je na voljo tukaj.

Vide reportaža:

V naslednjih dneh bomo po najboljših močeh objavili odgovore na neodgovorjena vprašanja.

Navdihuje nas veliko zanimanje za dogodek, saj je bila udeležba nad pričakovanji. Zato ostanite zavzeti in angažirani evropski državljani, ki želijo povedati svoje mnenje, kakšno Evropsko unijo si želijo v prihodnosti.

Razprava o prihodnosti Evropske unije se nadaljuje. #EUdialogues, #prihodnostEU, #mladi.

Želimo vam veliko lepih dni.

 

Z lepimi pozdravi,

Organizacijska ekipa Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Urada Vlade RS za komuniciranje in Mreže MaMa

 

Več
Program

Program


Objavljeno dne: 24. 2. 2017

15.45 –  16.30  Registracija in varnostni pregled

15.45 –  16.45  vstop v dvorano

16.00 – 17.00  ogrevalni program

                         Aktivirajte se: program boste soustvarili tudi vi

                        Povezujejo Manica Janežič Ambrožič, Igor E, Bergant in Nina Pejič.

                        nastop Impro lige

17.00 – 18.30  dialog  s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem

                        Neposredni prenos na 3. programu RTV Slovenija in na mmc.rtvslo.si

                        Facebook live na @evropska.komisija in @VladaRepublikeSlovenije

                        Povezujeta Manica Janežič Ambrožič in Igor E. Bergant.

18.30 – 20.00   druženje,  z nami bosta DJ Disco Durum in Kvalitat.

Twitter, Facebook, Instagram

#EUdialogues, #mladi, #prihodnostEU

Dialog bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku, za tolmačenje bo poskrbljeno.

S potrditvijo vaše udeležbe se strinjate, da ste seznanjeni s tem, da bo dogodek v celoti sneman in fotografiran. Nastali posnetki bodo uporabljeni za nadaljnje komuniciranje evropskih institucij in izvajalcev projekta. Če ne želite biti na nobenem posnetku, prosimo, da opozorite osebje pri registraciji in vhodu, ki vas bo usmerilo v posebej označen del dvorane.

Več