Odgovori na vprašanja – Evropska komisija

Objavljeno dne: 14. 3. 2017


Objavljamo odgovore na zastavljena vprašanje pred in na Dialogu z državljani, ki je potekal 2.32017, med mladimi in predsednikom Vlade RS Slovenije,  dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Evropske komisije Jeanom- Claudom Junckerjem ter evropsko komisarko za promet, Violeto Bulc o Prihodnosti EU in mladih.

Odgovore je pripravilo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji:

  • Kako močna je podpora Evropske komisije pri razvoju pete generacije telekomunikacijskih sistemov (5G), koliko denarja namerava vložiti v ta razvoj?

Digitalni notranji trg je ena glavnih prednostnih nalog Evropske komisije. Cilj je, da bi do leta 2020 5G čim širše zaživel. Evropska komisija je

  • predlagala prenovo obstoječih telekomunikacijskih pravil EU,
  • sprejela akcijski načrt »5G for Europe Action Plan«
  • zavzemamo se za usklajevanje spektra v EU – ključno za zagotavljanje brezžične pokritosti in novih čezmejnih storitev.
  • V okviru sheme WiFi4EU bodo lahko lokalne skupnosti po vsej Evropi kmalu zaprosile za finančna sredstva za opremo javnih prostorov z brezplačnim brezžičnim dostopom do interneta.

Ocenjujemo, da bo posodobljen regulatorni okvir spodbudil industrijo k vlaganju. Poleg tega komisija namenja sredstva za razvoj  nove generacije tudi skozi javno zasebna partnerstva. A tudi države članice bodo morale podvojiti svoja prizadevanja za izpolnitev ciljev glede usklajenega dodeljevanja spektra. Kako digitalna je trenutno Evropa, lahko preverite v našem sveže objavljenem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe.

Več o 5G v EU in možnostih financiranja: 1, 2

 

  • Can you tell us about EU Solidarity Corps?  

ENG: The European Solidarity Corps is the new European Union initiative which creates opportunities for young people to volunteer or work in projects in their own country or abroad that benefit communities and people around Europe. You can register for the European Solidarity Corps when you are 17 years old, but you cannot start a project until you are over 18. European Solidarity Corps projects will be available to people up to the age of 30 years old.

After completing a simple registration process on a dedicated webpage, European Solidarity Corps participants could be selected and invited to join a wide range of projects, such as helping to prevent natural disasters or rebuild afterwards, assisting in centres for asylum seekers, or addressing different social issues in communities.

Projects supported by the European Solidarity Corps can last from two to twelve months. They will usually be located within the European Union Member States. There are two ways to register: as a volunteer or in as an occupational work, such as traineeship, apprenticeship or employment. At the end of the participation, each participant wil lreceive a certificate.

You can find out detailed information and the on-line registration tool on the website, here. We advise you carefully read the information and the list of frequently asked questions. If you still have questions, there is an “Ask a question” feature to get your answers. Here is also a video that shows you how to register.

SLO: Evropska solidarnostna enota je nova pobuda Evropske unije, ki mladim omogoča prostovoljsko delo ali sodelovanje pri projektih v svoji državi ali tujini v dobro skupnosti in ljudem po vsej Evropi. Mladi, ki želijo sodelovati v evropski solidarnostni enoti, morajo podpreti poslanstvo enote in se strinjati z njenimi načeli.

V evropsko solidarnostno enoto se lahko registrirajo mladi v starosti 17 let, vendar lahko pri projektu sodelujejo šele z dopolnjenim 18. letom. V projektih evropske solidarnostne enote lahko sodelujejo osebe do 30. leta starosti. Po opravljenem postopku registracije bomo udeležence evropske solidarnostne enote izbrali in morda povabili k sodelovanju v različnih projektih; lahko bodo denimo sodelovali pri preprečevanju naravnih nesreč in poznejši obnovi, pomagali v azilnih domovih ali reševali različna socialna vprašanja v skupnostih. Projekti v okviru evropske solidarnostne enote trajajo od dveh mesecev do enega leta ter se običajno izvajajo v državah članicah EU. Projekte bodo vodile organizacije, ki smo jih preverili in pooblastili za vodenje projektov evropske solidarnostne enote.

Evropska solidarnostna enota združuje dva dopolnjujoča se sklopa: prostovoljske in poklicne dejavnosti. Sklop prostovoljskih dejavnosti mladim ponuja priložnost, da dva do dvanajst mesecev opravljajo prostovoljsko dejavnost za poln delovni čas v drugi državi. Temelji na evropski prostovoljski službi (iz programa Erasmus+) in drugih programih financiranja EU. Sklop poklicnih dejavnosti bo mladim ponudil priložnost za zaposlitev, delovno prakso ali vajeniško delo v različnih sektorjih, ki se ukvarjajo s solidarnostno naravnanimi dejavnostmi in potrebujejo zelo motivirane mlade ljudi s socialnim čutom. Sklop poklicnih dejavnosti se bo vzpostavljal postopoma prek partnerstev z javnimi organi, nevladnimi organizacijami in gospodarskimi organizacijami v teh sektorjih.

Več informacij o evropski solidarnostni enoti [Pogosta vprašanja].

V pomoč pri registraciji vam je tudi video.

  • Kvalifikacijska direktiva Sveta Evropske unije iz leta 2011 navaja, kot enega izmed temeljnih ciljev EU v naslednjih letih, oblikovanje skupne azilne politike, ki bi, med drugim, spoštovala načela Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Ženevsko konvencijo o statusu beguncev. Kako komentirate val novih azilnih politik v številnih državah članicah EU, med njimi tudi Slovenije, ki so v nekaterih primerih tudi neskladne s prej omenjenima mednarodnima pogodbama ter ciljem skupne azilne politike? Ogrožajo legitimnost EU in mednarodnih pravnih norm?

Odgovor Evropske komisije: Evropska komisija si dosledno prizadeva za usklajen evropski odziv v zvezi z migrantskim valom, ob polnem spoštovanju pravic iz obeh Konvencij. Lani je tako začela postopek reforme skupnega evropskega azilnega sistema, ki bi omogočal pošten in trajnosten sistem dodeljevanja prosilcev za azil državam članicam, okrepitev mandata Evropskega azilnega podpornega urada ter nadaljnjo uskladitev azilnih postopkov in standardov. Ti ukrepi naj bi pomagali oblikovati enake pogoje v vsej Evropi in zmanjšati dejavnike privlačevanja za nedovoljena sekundarna gibanja. Komisija je opredelila tudi ukrepe za zagotovitev varnosti in dobrega upravljanja na poteh za zakonite migracije v Evropo. Predlagala je vzpostavitev vzdržnega in pravičnega sistema za določanje države članice, odgovorne za prosilce za azil, doseganje večje konvergence in zmanjšanje iskanja najboljših pogojev za pridobitev azila, preprečevanje sekundarnih gibanj znotraj EU, nove pristojnosti evropske agencije za azil, okrepitev sistema Eurodac, vzpostavitev skupnega postopka za mednarodno zaščito, enotne standarde za zaščito in pravice, ki se priznavajo upravičencem do mednarodne zaščite, ter nadaljnje usklajevanje pogojev za sprejem v EU. O predlogih reforme zdaj razpravljajo predstavniki držav članic (Svet EU) in pa evropski poslanci. Nova pravila bodo začela veljati po zaključku zakonodajnega postopka.

Več o reformi evropskega azilnega sistema najdete na: tukaj   oz.  tukaj.

  • Kje vidita, vsaj okvirno, sporazum držav članic EU o ureditvi vprašanja obravnavanja migrantov in beguncev – bolj v smer zaostrovanja nadzora zunanje meje ali zaostrovanje kontrole notranjih mej? Ter ali do soglasja o skupnih pravilih na to temo sploh lahko pride?

Odgovor Evropske komisije: O morebitnih odločitvah držav članic Evropska komisija ne more ugibati oz. jih komentirati. Več informacij o aktivnostih na področju migracij in notranjih zadev najdete tukaj.

  • Kakšen bo ukrep v primeru novega begunskega vala?

Odgovor Evropske komisije: O hipotetičnih situacijah ne moremo odločati v naprej, je pa upravljanje migracij skupna odgovornost mednarodne skupnosti, ne le držav članic EU, ampak tudi držav, ki niso članice EU, držav tranzita in izvora migrantov, ter tudi drugih držav. Evropska agenda za migracije s kombinacijo notranje in zunanje politike določa celovit pristop k soočanju s povečanimi migracijskimi tokovi. Temelji na medsebojnem zaupanju in solidarnosti med državami članicami in institucijami EU.  Več o evropski agenda za migracije: 1, 2, 3

 

  • Kako naj EU postopa pri oblikovanju svobodne in suverene države Palestine, ko Izraelski ministri in lider z ratificiranjem takšnih in drugačnih pravnih aktov v Knessetu govorijo o tem, da je “two solution state” mrtva oziroma stara ideja?

Cilj EU ostaja rešitev dveh držav kot edina možna in realna rešitev. Po njej bi Izrael in samostojna, neodvisna, demokratična Palestina živeli skupaj v miru, varnosti in dobrih odnosih s sosednjimi državami. Zato so potrebna neposredna pogajanja in politični proces, kot so potrdila tudi priporočila bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta (EU, ZDA, ZN, Rusija) lansko poletje. Izpolnitev priporočil bi pokazala jasno zavezanost obeh strani k mirni rešitvi spora, novemu obdobju medsebojnega zaupanja in ustvarjanju pogojev za pogajanja, ki bi razrešila vsa odprta vprašanja, vezana na vprašanja statusa. EU podpira vsa prizadevanja v tej smeri in bližnjevzhodni mirovni proces ohranja kot prioritetno nalogo. Več tukaj.

  • Čemu EU zavzema tako strogo stališče pri odnosih z Rusijo, kljub dejstvu da Evropa kmalu ne bo več glavna porabnica plina, saj se sklepa vse več poslov med Rusijo in Kitajsko in obstaja možnost, da se Rusija preprosto odloči za povratne sankcija?

EU je spremenila politiko do Rusije, ker je slednja s svojim ravnanjem v Ukrajini – predvsem z nezakonito priključitvijo Krima ter agresijo na vzhodu Ukrajine – hudo prekršila mednarodna pravila, temeljne vrednote in načela. V odziv je EU sprejela več diplomatskih in targetiranih restriktivnih ukrepov, z jasnim sporočilom, da ravnanje v nasprotju z mednarodnimi pravili in načeli ni sprejemljivo. Ključ za spremembo pristopa EU je polno spoštovanje sporazumov iz Minska, kjer je Rusija ena od podpisnic. Države članice so se sicer dogovorile za pet vodilnih načel za odnose z Rusijo v spremenjenih okoliščinah: poleg spoštovanja sporazumov iz Minska so to še krepitev odnosov z vzhodnimi partnerji, krepitev notranje trdnosti EU, selektivni angažma z Rusijo pri zunanjepolitičnih vprašanjih in na področjih, ki so v interesu EU, ter podpora ruski civilni družbi in stikom med ljudmi. Rusija sicer ostaja med dobaviteljicami plina članicam EU. Omeniti velja, da je Rusija že sprejela povratne ukrepe proti EU na kmetijskem področju, vpliv katerih pa je EU uspešno ublažila. Več tukaj.

  • Kaj pravite na to, da je novi ameriški predsednik Donald Trump za mesto veleposlanika ZDA v Evropski uniji izbral nekoga, ki odkrito zagovarja razpad Evropske unije in jo označuje kot anti-ameriško, kakšno sporočilo po vašem mnenju s tem pošilja Evropski uniji in ali ni morda to sporočilo skrajno neobičajno za zaveznike?

V nasprotju s poročanjem medijev ZDA doslej še niso imenovale kandidata za novega ameriškega veleposlanika pri EU in tako tudi EU še niso obvestile, kdo je kandidat. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini je med nedavnim obiskom v Washingtonu novi ameriški administraciji pojasnila postopke potrjevanja nominacije, ki med drugim zahtevajo aktivno privolitev vseh 28 držav članic EU. Poudarila je tudi, da pričakuje pozitiven in odprt začetek novega obdobja v odnosih med EU-ZDA, zato so potrebne dobre rešitve brez nepotrebnih zapletov.

  • Smiselnost sankcij proti Rusiji – v luči približevanja odnosov med ZDA in Rusijo – ali bo v tem primeru Evropa potegnila kratko? Zakaj EU izraža svojo normativno moč napram Rusiji, hkrati pa brez problema trguje z hudimi kršitelji človekovih pravic, kot je na primer Savdska Arabija? Hinavščina ali zatiskanje uči?

EU je spremenila politiko do Rusije, ker je slednja s svojim ravnanjem v Ukrajini – predvsem z nezakonito priključitvijo Krima ter agresijo na vzhodu Ukrajine – hudo prekršila mednarodna pravila, temeljne vrednote in načela. V odziv je EU, v sodelovanju z enakomislečimi mednarodnimi partnericami, vključno z ZDA, sprejela več diplomatskih in targetiranih restriktivnih ukrepov, z jasnim sporočilom, da ravnanje v nasprotju z mednarodnimi pravili in načeli ni sprejemljivo. Pred ukrajinsko krizo je EU z Rusijo razvijala strateško partnerstvo, eno najbolj tesnih oblik dvostranskih odnosov, ki jo je EU namenila le peščici držav. Strateško partnerstvo EU še vedno vodi z ZDA, in bo v tem duhu sodelovala z novo ameriško administracijo. Obenem pa sedanje obdobje EU vidi tudi kot priložnost za okrepljeno sodelovanje z drugimi partnericami po svetu, recimo v Latinski Ameriki. S tem EU ohranja svojo globalno vlogo, ki temelji na polnem spoštovanju mednarodne varnostne arhitekture, mednarodnih pravil in obveznosti ter temeljnih pravic. Več tukaj.

  • Zakaj evropska zakonodaja ne zagotavlja, da države članice v EU nimajo pravice obdavčevati prihodka, ki se smatra kot maintenance grant, ki si ga je posameznik prislužil z opravljanjem prakse pri instituciji EU?

Davčna politika ne sodi v sklop evropske zakonodaje, temveč je še vedno povsem v pristojnosti držav članic EU. Evropska komisija torej na to, kako posamezna država obdavči ali ne obdavči svoje državljane, nima nobenega vpliva. Pripravniki v institucijah EU (t.i. bluebook trainees) morajo svoje prihodke, ki izhajajo iz opravljenega pripravništva, prijaviti davčnim organom v matični državi. Kako jih ta obdavči, če sploh, pa določi država.

  • Kako dojemata dialog z državljani EU? Kaj je funkcija dialoga in kje vidita prednosti dialoga na ravni EU?

Dialogi z državljani so del politične komunikacije Evropske komisije. Kaj to pomeni? Na dialogih se evropski komisarji in komisarke srečujejo z ljudmi, kjer lahko razpravljajo  o pomembnejših političnih pobudah Komisije in dobijo neposreden odziv javnosti. Tako bolje razumejo skrbi in pričakovanja državljanov na različnih koncih Evrope. Kot pravi podpredsednik Evropske komisije Jyrkki Katainen: “Dialogi mi pomagajo, da ostanem z obema nogama trdno na tleh.” Vendar pa dialogi ne nadomeščajo procesa odločanja v EU, ki ga jasno določajo pogodbe o Evropski uniji.

Kljub temu, da ne gre za dogodke v okviru sistema odločanja, se po vsakem dialogu pripravi povzetek s ključnimi vprašanji  ljudi. Poročilo prejmejo predsednik Evropske komisije, kabineti vseh komisarjev in višji uradniki, objavljeno pa je tudi na spletni strani dialogov: www.ec.europa.eu/citizens-dialogues. Komisarjem dialogi pomagajo, da predloge pobud po potrebi prilagodijo, predvsem pa, da v njih  lažje upoštevajo vidik državljanov in državljank.  Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je  v letu 2015 sodeloval na več dialogih z državljani v okviru pobude za Energetsko unijo. Slišano je lahko vključil v prvo poročilo o stanju Energetske unije, ki je bilo objavljeno novembra 2015.

Proces dialogov se venomer razvija. Na začetku procesa  je bil njihov glavni namen odprta izmenjava, poslušanje državljanov, odgovarjanje na njihova najrazličnejša vprašanja. Pogosto se izkaže, da ljudje EU ali Evropski komisiji pripisujejo moč odločanja v zadevah, ki niso v njunih pristojnosti. Zato so bili tudi priložnost za pojasnjevanje, boljšo informiranost ljudi. Vendar pa se  pričakovanja in potrebe  državljanov spreminjajo in temu sledimo. Tako v Evropski komisiji trenutno razvijamo niz pripravljalnih delavnic za dialoge, na katerih bi bolj poglobljeno razpravljali o specifičnih temah, ki so pomembne za prihodnost EU. Z usmerjenimi in strokovno vodenimi delavnicami želimo omogočiti soustvarjanje vsebine dogodkov  še pred dialogom s komisarjem oziroma komisarko. Tako želimo zbrati vsebinske relevantne predloge državljanov v trenutno izjemno pomembni razpravi o Beli knjigi o prihodnosti EU.

  • Kakšno vlogo pripisujeta strukturiranemu dialogu kot specifičnemu mehanizmu vključevanja mladih v EU?
  • Kaj je po mnenju g. Cerarja in g. Junckerja tisto strateško področje, ki je akutno za slovensko mladino in kakšne rešitve bi lahko prišle v poštev tega področja?
  • Zakaj primanjkuje evropske pozitivne vizije evropskim voditeljem, da bolj pogumno omogočijo prihodnost mladim generacijam in poskrbijo za prihodnost mladih.
  • Kako gledata na uresničevanje potrebe po aktivnem državljanstvu mladih
  • Mladi z manj priložnostmi in iz revnejšega socialnega okolja so v Sloveniji, pa tudi v Evropi pogosto prikrajšani za boljšo prihodnost (izobrazba, zaposlitev, stanovanjske razmere). Ali ima vlada pripravljene konkretne ukrepe za izboljšanje teh razmer in približanje k enakopravnosti vseh mladih?

Na dialogih, kjer so glavne teme povezane z mladimi, se vedno zgodi, da na plano pridejo zelo različna vprašanja, ki jim je zato izjemno težko dati skupni imenovalec in zagotoviti konkretno vključevanje v politike.  Vendar pa mladi nekatere teme izpostavljajo na različnih koncih Evrope in te smo v Komisiji prepoznali in jim dali ustrezno težo.  Brezposelnost mladih in vloga mladih v sodobni družbi sta takšni temi. V odgovor na izražene skrbi in predloge smo v Komisiji v zadnjih letih začeli izvajati več ukrepov.

Pobuda Jamstvo za mlade se zdaj izvaja povsod po EU in že daje prve rezultate. Vanjo je  bilo  od januarja 2014 vključenih 14 milijonov mladih Evropejcev,   9 milijonov je dobilo ponudbo, večino za zaposlitev. Dve tretjini vključenih mladih je 2015 prejelo ponudbo za zaposlitev, dodatno izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo. Pobuda za zaposlovanje mladih je več kot 1.4 milijona mladim po Evropi omogočila neposredno podporo.  Po treh letih pobude se je stanje mladih na trgu dela izboljšalo, danes je v EU približno 1.5. milijona manj mladih nezaposlenih  in 900.000 manj mladih, ki niso vključeni niti v izobraževanje niti v zaposlovanje, deloma tudi po zaslugi Jamstva za mlade.   V primerjavi  z najvišjimi številkami 2013, ko je bilo v EU skupno 24.4% mladih nezaposlenih, je odstotek v drugem četrtletju 2016 padel 18.9%. Še vedno je preveč mladih nezaposlenih,  med državami so tudi pomembne razlike, zato Evropska komisija z ukrepi nadaljuje in države članice poziva, da sprejmejo ustrezne reforme in ukrepe, ki bi izboljšali sliko in mladim dali perspektivo.

–  Evropska solidarnostna enota: na pobudo mnogih mladih, ki želijo izraziti solidarnost po Evropi, smo vzpostavili evropsko solidarnostno enoto, ki bo omogočila mladim do 30. leta, da se udejstvujejo v solidarnostnih projektih bodisi kot prostovoljci bodisi skozi krajše oblike zaposlitve in tako nabrali dragocene prve izkušnje za vstop na trg dela, obenem pa živeli svojo željo, da pomagajo drugim. Od decembra 2016, ko smo vzpostavili portal, se je za to možnost odločilo že več kot 24.000 mladih Evropejcev.  Prvi projekti in napotitve se bodo zgodili že v prvi polovici leta. Naš cilj je, da bi do leta 2020 v evropski solidarnostni enoti sodelovalo 100.000 mladih. Za primer: najbolj priljubljen program Erasmus je prvo leto omogočil 3.400 študentom študij v tujini, do danes pa je v njem sodelovalo že 9 milijonov ljudi.

–  Odzvali smo se na pobudo mladih, da bi moral program Erasmus+  možnost mobilnosti omogočiti večjemu številu mladih, še posebej tistim z manj priložnostmi. Erasmus+ ima zato danes že tesnejšo povezavo s trgom dela v primerjavi s predhodniki. Dijakom in študentom omogoča pripravništva, prakse in podjetniško izkušnjo v tujini, s pobudo ErasmusPro pa bomo letos to možnost še razširili z večjim vključevanjem dijakov poklicnega izobraževanja, da  bi lahko v tujini opravljali daljša obdobja praks in vajeništev. Tudi v neformalnem izobraževanju je večji poudarek na pridobivanju prvih izkušenj, ki jih bodo mladi lahko izkoristili za lažji vstop na trg dela in sodelovanje v družbenem življenju. Mlade vključujemo v razpravo o Erasmusu+ še naprej: do 17. maja povejte svoje mnenje v javnem spletnem posvetovanju o vmesnem pregledu programa in njegovih usmeritvah po letu 2020.

Večja mobilnost mladih po Evropi: Evropska komisija se odziva na to tudi tako, da redno prenavlja portal EURES, evropski portal kariernih priložnosti, in omogoča dodatne storitve. Drop’pin@EURES mladim, ki zaključujejo šolanje ali so na začetku karierne poti, omogoča različne priložnosti po Evropi – pripravništva, vajeništva ali možnosti usposabljanja.  Mladim med 18 in 35 letom, ki iščejo podporo za prvo zaposlitev v drugi državi članici (ter na Norveškem in  Islandiji),  je na voljo shema mobilnosti  Tvoja prva zaposlitev EURES”.

Kako se lahko mladi vključimo v razpravo o prihodnosti EU oziroma o Beli knjigi o prihodnosti EU?

Komisija je objavila Belo knjigo o prihodnosti EU. Ali je kdo mlade o tem sploh kaj vprašal?

 Evropska komisija si želi in spodbuja široko razpravo z državljani in različnimi deležniki o Beli knjigi! Bela knjiga ni predlog, je pogled Komisije na možne scenarije razvoja o prihodnosti EU. Vendar pa se razprava o njej šele začenja – prva je bila prav v Ljubljani na dialogu z mladimi 2. marca, tekla bo vse leto 2017, ko bo že vplivala na letni nagovor predsednika Evropske komisije v Evropskem parlamentu o Stanju v Uniji. Nadaljevala se bo še vse naslednje leto do naslednjih volitev v Evropski parlament 2019. Mladi ste ključna ciljna publika v tej razpravi. Po Ljubljani mladi razpravljajo o prihodnosti EU na predvečer  60. obletnice podpisa rimske pogodbe in ob evropskem vrhu 24.3. v Rimu. Po Evropi, tudi po Sloveniji, se bo zvrstilo več razprav o Beli knjigi o prihodnosti EU, med njimi tudi dialogi z državljani. Mlade vabimo, da se udeležujete teh razprav ali pripravite svoje in poskrbite, da se bo vaš glas v okviru razprav o  Beli knjigi slišal.

Več:

  1. obletnica rimske pogodbe, #EU60

Bela knjiga o prihodnosti Evropske unije

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji