Odgovori na vprašanja pred in na Dialogu

Objavljeno dne: 14. 3. 2017


Objavljamo odgovore na zastavljena vprašanje pred in na Dialogu z državljani, ki je potekal 2.32017, med mladimi in predsednikom Vlade RS Slovenije,  dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Evropske komisije Jeanom- Claudom Junckerjem ter evropsko komisarko za promet, Violeto Bulc o Prihodnosti EU in mladih.

Odgovore je pripravilo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji:

  • Kako močna je podpora Evropske komisije pri razvoju pete generacije telekomunikacijskih sistemov (5G), koliko denarja namerava vložiti v ta razvoj?

Digitalni notranji trg je ena glavnih prednostnih nalog Evropske komisije. Cilj je, da bi do leta 2020 5G čim širše zaživel. Evropska komisija je

  • predlagala prenovo obstoječih telekomunikacijskih pravil EU,
  • sprejela akcijski načrt »5G for Europe Action Plan«
  • zavzemamo se za usklajevanje spektra v EU – ključno za zagotavljanje brezžične pokritosti in novih čezmejnih storitev.
  • V okviru sheme WiFi4EU bodo lahko lokalne skupnosti po vsej Evropi kmalu zaprosile za finančna sredstva za opremo javnih prostorov z brezplačnim brezžičnim dostopom do interneta.

Ocenjujemo, da bo posodobljen regulatorni okvir spodbudil industrijo k vlaganju. Poleg tega komisija namenja sredstva za razvoj  nove generacije tudi skozi javno zasebna partnerstva. A tudi države članice bodo morale podvojiti svoja prizadevanja za izpolnitev ciljev glede usklajenega dodeljevanja spektra. Kako digitalna je trenutno Evropa, lahko preverite v našem sveže objavljenem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe.

Več o 5G v EU in možnostih financiranja: 1, 2

 

  • Can you tell us about EU Solidarity Corps?  

ENG: The European Solidarity Corps is the new European Union initiative which creates opportunities for young people to volunteer or work in projects in their own country or abroad that benefit communities and people around Europe. You can register for the European Solidarity Corps when you are 17 years old, but you cannot start a project until you are over 18. European Solidarity Corps projects will be available to people up to the age of 30 years old.

After completing a simple registration process on a dedicated webpage, European Solidarity Corps participants could be selected and invited to join a wide range of projects, such as helping to prevent natural disasters or rebuild afterwards, assisting in centres for asylum seekers, or addressing different social issues in communities.

Projects supported by the European Solidarity Corps can last from two to twelve months. They will usually be located within the European Union Member States. There are two ways to register: as a volunteer or in as an occupational work, such as traineeship, apprenticeship or employment. At the end of the participation, each participant wil lreceive a certificate.

You can find out detailed information and the on-line registration tool on the website, here. We advise you carefully read the information and the list of frequently asked questions. If you still have questions, there is an “Ask a question” feature to get your answers. Here is also a video that shows you how to register.

SLO: Evropska solidarnostna enota je nova pobuda Evropske unije, ki mladim omogoča prostovoljsko delo ali sodelovanje pri projektih v svoji državi ali tujini v dobro skupnosti in ljudem po vsej Evropi. Mladi, ki želijo sodelovati v evropski solidarnostni enoti, morajo podpreti poslanstvo enote in se strinjati z njenimi načeli.

V evropsko solidarnostno enoto se lahko registrirajo mladi v starosti 17 let, vendar lahko pri projektu sodelujejo šele z dopolnjenim 18. letom. V projektih evropske solidarnostne enote lahko sodelujejo osebe do 30. leta starosti. Po opravljenem postopku registracije bomo udeležence evropske solidarnostne enote izbrali in morda povabili k sodelovanju v različnih projektih; lahko bodo denimo sodelovali pri preprečevanju naravnih nesreč in poznejši obnovi, pomagali v azilnih domovih ali reševali različna socialna vprašanja v skupnostih. Projekti v okviru evropske solidarnostne enote trajajo od dveh mesecev do enega leta ter se običajno izvajajo v državah članicah EU. Projekte bodo vodile organizacije, ki smo jih preverili in pooblastili za vodenje projektov evropske solidarnostne enote.

Evropska solidarnostna enota združuje dva dopolnjujoča se sklopa: prostovoljske in poklicne dejavnosti. Sklop prostovoljskih dejavnosti mladim ponuja priložnost, da dva do dvanajst mesecev opravljajo prostovoljsko dejavnost za poln delovni čas v drugi državi. Temelji na evropski prostovoljski službi (iz programa Erasmus+) in drugih programih financiranja EU. Sklop poklicnih dejavnosti bo mladim ponudil priložnost za zaposlitev, delovno prakso ali vajeniško delo v različnih sektorjih, ki se ukvarjajo s solidarnostno naravnanimi dejavnostmi in potrebujejo zelo motivirane mlade ljudi s socialnim čutom. Sklop poklicnih dejavnosti se bo vzpostavljal postopoma prek partnerstev z javnimi organi, nevladnimi organizacijami in gospodarskimi organizacijami v teh sektorjih.

Več informacij o evropski solidarnostni enoti [Pogosta vprašanja].

V pomoč pri registraciji vam je tudi video.

  • Kvalifikacijska direktiva Sveta Evropske unije iz leta 2011 navaja, kot enega izmed temeljnih ciljev EU v naslednjih letih, oblikovanje skupne azilne politike, ki bi, med drugim, spoštovala načela Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Ženevsko konvencijo o statusu beguncev. Kako komentirate val novih azilnih politik v številnih državah članicah EU, med njimi tudi Slovenije, ki so v nekaterih primerih tudi neskladne s prej omenjenima mednarodnima pogodbama ter ciljem skupne azilne politike? Ogrožajo legitimnost EU in mednarodnih pravnih norm?

Odgovor Evropske komisije: Evropska komisija si dosledno prizadeva za usklajen evropski odziv v zvezi z migrantskim valom, ob polnem spoštovanju pravic iz obeh Konvencij. Lani je tako začela postopek reforme skupnega evropskega azilnega sistema, ki bi omogočal pošten in trajnosten sistem dodeljevanja prosilcev za azil državam članicam, okrepitev mandata Evropskega azilnega podpornega urada ter nadaljnjo uskladitev azilnih postopkov in standardov. Ti ukrepi naj bi pomagali oblikovati enake pogoje v vsej Evropi in zmanjšati dejavnike privlačevanja za nedovoljena sekundarna gibanja. Komisija je opredelila tudi ukrepe za zagotovitev varnosti in dobrega upravljanja na poteh za zakonite migracije v Evropo. Predlagala je vzpostavitev vzdržnega in pravičnega sistema za določanje države članice, odgovorne za prosilce za azil, doseganje večje konvergence in zmanjšanje iskanja najboljših pogojev za pridobitev azila, preprečevanje sekundarnih gibanj znotraj EU, nove pristojnosti evropske agencije za azil, okrepitev sistema Eurodac, vzpostavitev skupnega postopka za mednarodno zaščito, enotne standarde za zaščito in pravice, ki se priznavajo upravičencem do mednarodne zaščite, ter nadaljnje usklajevanje pogojev za sprejem v EU. O predlogih reforme zdaj razpravljajo predstavniki držav članic (Svet EU) in pa evropski poslanci. Nova pravila bodo začela veljati po zaključku zakonodajnega postopka.

Več o reformi evropskega azilnega sistema najdete na: tukaj   oz.  tukaj.

  • Kje vidita, vsaj okvirno, sporazum držav članic EU o ureditvi vprašanja obravnavanja migrantov in beguncev – bolj v smer zaostrovanja nadzora zunanje meje ali zaostrovanje kontrole notranjih mej? Ter ali do soglasja o skupnih pravilih na to temo sploh lahko pride?

Odgovor Evropske komisije: O morebitnih odločitvah držav članic Evropska komisija ne more ugibati oz. jih komentirati. Več informacij o aktivnostih na področju migracij in notranjih zadev najdete tukaj.

  • Kakšen bo ukrep v primeru novega begunskega vala?

Odgovor Evropske komisije: O hipotetičnih situacijah ne moremo odločati v naprej, je pa upravljanje migracij skupna odgovornost mednarodne skupnosti, ne le držav članic EU, ampak tudi držav, ki niso članice EU, držav tranzita in izvora migrantov, ter tudi drugih držav. Evropska agenda za migracije s kombinacijo notranje in zunanje politike določa celovit pristop k soočanju s povečanimi migracijskimi tokovi. Temelji na medsebojnem zaupanju in solidarnosti med državami članicami in institucijami EU.  Več o evropski agenda za migracije: 1, 2, 3

 

  • Kako naj EU postopa pri oblikovanju svobodne in suverene države Palestine, ko Izraelski ministri in lider z ratificiranjem takšnih in drugačnih pravnih aktov v Knessetu govorijo o tem, da je “two solution state” mrtva oziroma stara ideja?

Cilj EU ostaja rešitev dveh držav kot edina možna in realna rešitev. Po njej bi Izrael in samostojna, neodvisna, demokratična Palestina živeli skupaj v miru, varnosti in dobrih odnosih s sosednjimi državami. Zato so potrebna neposredna pogajanja in politični proces, kot so potrdila tudi priporočila bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta (EU, ZDA, ZN, Rusija) lansko poletje. Izpolnitev priporočil bi pokazala jasno zavezanost obeh strani k mirni rešitvi spora, novemu obdobju medsebojnega zaupanja in ustvarjanju pogojev za pogajanja, ki bi razrešila vsa odprta vprašanja, vezana na vprašanja statusa. EU podpira vsa prizadevanja v tej smeri in bližnjevzhodni mirovni proces ohranja kot prioritetno nalogo. Več tukaj.

  • Čemu EU zavzema tako strogo stališče pri odnosih z Rusijo, kljub dejstvu da Evropa kmalu ne bo več glavna porabnica plina, saj se sklepa vse več poslov med Rusijo in Kitajsko in obstaja možnost, da se Rusija preprosto odloči za povratne sankcija?

EU je spremenila politiko do Rusije, ker je slednja s svojim ravnanjem v Ukrajini – predvsem z nezakonito priključitvijo Krima ter agresijo na vzhodu Ukrajine – hudo prekršila mednarodna pravila, temeljne vrednote in načela. V odziv je EU sprejela več diplomatskih in targetiranih restriktivnih ukrepov, z jasnim sporočilom, da ravnanje v nasprotju z mednarodnimi pravili in načeli ni sprejemljivo. Ključ za spremembo pristopa EU je polno spoštovanje sporazumov iz Minska, kjer je Rusija ena od podpisnic. Države članice so se sicer dogovorile za pet vodilnih načel za odnose z Rusijo v spremenjenih okoliščinah: poleg spoštovanja sporazumov iz Minska so to še krepitev odnosov z vzhodnimi partnerji, krepitev notranje trdnosti EU, selektivni angažma z Rusijo pri zunanjepolitičnih vprašanjih in na področjih, ki so v interesu EU, ter podpora ruski civilni družbi in stikom med ljudmi. Rusija sicer ostaja med dobaviteljicami plina članicam EU. Omeniti velja, da je Rusija že sprejela povratne ukrepe proti EU na kmetijskem področju, vpliv katerih pa je EU uspešno ublažila. Več tukaj.

  • Kaj pravite na to, da je novi ameriški predsednik Donald Trump za mesto veleposlanika ZDA v Evropski uniji izbral nekoga, ki odkrito zagovarja razpad Evropske unije in jo označuje kot anti-ameriško, kakšno sporočilo po vašem mnenju s tem pošilja Evropski uniji in ali ni morda to sporočilo skrajno neobičajno za zaveznike?

V nasprotju s poročanjem medijev ZDA doslej še niso imenovale kandidata za novega ameriškega veleposlanika pri EU in tako tudi EU še niso obvestile, kdo je kandidat. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini je med nedavnim obiskom v Washingtonu novi ameriški administraciji pojasnila postopke potrjevanja nominacije, ki med drugim zahtevajo aktivno privolitev vseh 28 držav članic EU. Poudarila je tudi, da pričakuje pozitiven in odprt začetek novega obdobja v odnosih med EU-ZDA, zato so potrebne dobre rešitve brez nepotrebnih zapletov.

  • Smiselnost sankcij proti Rusiji – v luči približevanja odnosov med ZDA in Rusijo – ali bo v tem primeru Evropa potegnila kratko? Zakaj EU izraža svojo normativno moč napram Rusiji, hkrati pa brez problema trguje z hudimi kršitelji človekovih pravic, kot je na primer Savdska Arabija? Hinavščina ali zatiskanje uči?

EU je spremenila politiko do Rusije, ker je slednja s svojim ravnanjem v Ukrajini – predvsem z nezakonito priključitvijo Krima ter agresijo na vzhodu Ukrajine – hudo prekršila mednarodna pravila, temeljne vrednote in načela. V odziv je EU, v sodelovanju z enakomislečimi mednarodnimi partnericami, vključno z ZDA, sprejela več diplomatskih in targetiranih restriktivnih ukrepov, z jasnim sporočilom, da ravnanje v nasprotju z mednarodnimi pravili in načeli ni sprejemljivo. Pred ukrajinsko krizo je EU z Rusijo razvijala strateško partnerstvo, eno najbolj tesnih oblik dvostranskih odnosov, ki jo je EU namenila le peščici držav. Strateško partnerstvo EU še vedno vodi z ZDA, in bo v tem duhu sodelovala z novo ameriško administracijo. Obenem pa sedanje obdobje EU vidi tudi kot priložnost za okrepljeno sodelovanje z drugimi partnericami po svetu, recimo v Latinski Ameriki. S tem EU ohranja svojo globalno vlogo, ki temelji na polnem spoštovanju mednarodne varnostne arhitekture, mednarodnih pravil in obveznosti ter temeljnih pravic. Več tukaj.

  • Zakaj evropska zakonodaja ne zagotavlja, da države članice v EU nimajo pravice obdavčevati prihodka, ki se smatra kot maintenance grant, ki si ga je posameznik prislužil z opravljanjem prakse pri instituciji EU?

Davčna politika ne sodi v sklop evropske zakonodaje, temveč je še vedno povsem v pristojnosti držav članic EU. Evropska komisija torej na to, kako posamezna država obdavči ali ne obdavči svoje državljane, nima nobenega vpliva. Pripravniki v institucijah EU (t.i. bluebook trainees) morajo svoje prihodke, ki izhajajo iz opravljenega pripravništva, prijaviti davčnim organom v matični državi. Kako jih ta obdavči, če sploh, pa določi država.